Anketa Dela: konec učinka menjave na čelu SD, porast neopredeljenih

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Največja vladna stranka ohranja svoje odstotke, drugim koalicijskim partnericam podpora niha, prepričanje v dobro delo vlade pa pada predvsem med neopredeljenimi, kaže današnja anketa Mediane za časnik Delo.

Obenem pa se je vzpon Socialnih demokratov po tem, ko jih je prevzela Tanja Fajon, zdaj ustavil, medtem ko se podpora LMŠ še vedno kruši, volivci pa bežijo med neopredeljene.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela SDS dobila 19 % glasov vseh sodelujočih v anketi, SD 9,9 % glasov in LMŠ 8 %. Sledijo Levica s 6,2 %, NSi 2 3,2 %, SAB s 3,1 % in DeSUS s 3 %. V parlament se ne bi uvrstili SLS z 2 %, SMC z 1,6 %, SNS z 1,5 %, Dobra država in Zeleni Slovenije z 1,3 % itd.

Neodredeljenih je tokrat skoraj četrtina vprašanih, nobene stranke jih ne bi volila dobra desetina, 2,5 % jih ni želela odgovoriti, 1,5 %, dvakrat več kot ob prejšnji anketi, pa bi oddala neveljavno glasovnico.

Če podporo pretvorimo v razmerja zgolj med opredeljenimi sodelujočimi in pogledamo trende, je jasno, da volilna baza SDS ostaja trdna pri okoli 30 % opredeljenih anketirancih. Šarčevi neizogibno izgubljajo, Socialni demokrati pa je podpora na račun menjave na vrhu stranke prenehala naraščati.

Levica in NSi v trenutnih političnih razmerah rahlo izgubljata podporo, povprečja manjših strank pa se vrtijo malo pod parlamentarnim pragom.

Klik z povečavo


Delo vlade kot zelo pozitivno in pozitivno ocenjuje 24 % vprašanih, srednjo oceno ji daje 30 %, 42 % pa ji je podelilo negativno, oziroma zelo negativno oceno.

Na barometru priljubljenosti politikov Pahorju sledijo Gantar, Cigler Kralj in Tanja Fajon, nato pa Vrtovec, Kustec, Tonin, Šarec, Han in Logar. Tem sledita koordinator Levice Mesec in predsednik vlade Janša.

KOMENTAR: Uredništvo
RollerCoaster Tycoon
Prva septembrska anketa nakazuje nadaljnji trend padanja pozitivne ocene vladi (za potrditev tega trenda bo potrebno počakati še nekaj anket), kar ni sicer nič nenavadnega in je značilno prav za vse vlade v mesecih po imenovanju. A ta trend ne pomeni, da se kruši podpora posameznim koalicijskim strankam - sploh podpora SDS med njeno zabetonirano volilno bazo ostaja enaka ne glede na vse. Podpore DeSUSu ni vredno komentirati, ker zanjo velja enako kot ta čas za stranko - vzpenja se in pada ter obrača okoli svoje osi kot na vlakcu smrti in se še nekaj časa ne bo stabilizirala pri zaupanja vrednih merljivih vrednostih. Nedvomno pa so z miniranjem vladne koalicije svoj zagon iz prvega povolilnega leta izgubili v Levici, nekaj tudi na račun njim ideološko izjemno podobne nove voditeljice Socialnih demokratov, Tanje Fajon, katere vzpon se je sicer ustavil. Razočarani Šarčevi volivci se medtem umikajo med neopredeljene, katerih bazen močno narašča in bo pri kom še vzbudil skomine, da ga nagovori s kakšno novo stranko iz zdaj že znane tovarne političnih projektov za enkratno uporabo. Kot smo že nekajkrat izpostavili, od novega plesa z Janšo po malem izgublja tudi Nova Slovenija, kljub temu, da se po drugi strani njeni najbolj izpostavljeni obrazi javnomnenjsko krepijo - med prvimi sedmimi na barometru priljubljenosti so vsi trije njeni ministri, vzhajajoči politik te stranke, Janez Cigler Kralj, pa celo drži tretjo stopničko. A treba je vedeti - visoka povprečna ocena posameznih politikov ne pomaga nič, če ti jo dviguje tisti del volilne baze, ki te ne misli voliti. Podobnikova SLS stagnira, a projekt, ki ga pripravlja Marjan Podobnik in smo ga podrobno predstavili v tem članku, bi po matematični enačbi SLS + Čuš z Zelenimi + Dobra država skupaj prinesel 4,6 % med vsemi vprašanimi, oziroma 7,4 % med opredeljenimi, kar bi v praksi pomenilo 7 poslancev v državnem zboru. A kaj ko je politika včasih več, običajno pa manj od zgolj matematične enačbe 1+1=2.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike