Anketa Dela: konec učinka menjave na čelu SD, porast neopredeljenih
POSLUŠAJ ČLANEK
Največja vladna stranka ohranja svoje odstotke, drugim koalicijskim partnericam podpora niha, prepričanje v dobro delo vlade pa pada predvsem med neopredeljenimi, kaže današnja anketa Mediane za časnik Delo.
Obenem pa se je vzpon Socialnih demokratov po tem, ko jih je prevzela Tanja Fajon, zdaj ustavil, medtem ko se podpora LMŠ še vedno kruši, volivci pa bežijo med neopredeljene.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela SDS dobila 19 % glasov vseh sodelujočih v anketi, SD 9,9 % glasov in LMŠ 8 %. Sledijo Levica s 6,2 %, NSi 2 3,2 %, SAB s 3,1 % in DeSUS s 3 %. V parlament se ne bi uvrstili SLS z 2 %, SMC z 1,6 %, SNS z 1,5 %, Dobra država in Zeleni Slovenije z 1,3 % itd.
Neodredeljenih je tokrat skoraj četrtina vprašanih, nobene stranke jih ne bi volila dobra desetina, 2,5 % jih ni želela odgovoriti, 1,5 %, dvakrat več kot ob prejšnji anketi, pa bi oddala neveljavno glasovnico.
Če podporo pretvorimo v razmerja zgolj med opredeljenimi sodelujočimi in pogledamo trende, je jasno, da volilna baza SDS ostaja trdna pri okoli 30 % opredeljenih anketirancih. Šarčevi neizogibno izgubljajo, Socialni demokrati pa je podpora na račun menjave na vrhu stranke prenehala naraščati.
Levica in NSi v trenutnih političnih razmerah rahlo izgubljata podporo, povprečja manjših strank pa se vrtijo malo pod parlamentarnim pragom.
Delo vlade kot zelo pozitivno in pozitivno ocenjuje 24 % vprašanih, srednjo oceno ji daje 30 %, 42 % pa ji je podelilo negativno, oziroma zelo negativno oceno.
Na barometru priljubljenosti politikov Pahorju sledijo Gantar, Cigler Kralj in Tanja Fajon, nato pa Vrtovec, Kustec, Tonin, Šarec, Han in Logar. Tem sledita koordinator Levice Mesec in predsednik vlade Janša.
Obenem pa se je vzpon Socialnih demokratov po tem, ko jih je prevzela Tanja Fajon, zdaj ustavil, medtem ko se podpora LMŠ še vedno kruši, volivci pa bežijo med neopredeljene.
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela SDS dobila 19 % glasov vseh sodelujočih v anketi, SD 9,9 % glasov in LMŠ 8 %. Sledijo Levica s 6,2 %, NSi 2 3,2 %, SAB s 3,1 % in DeSUS s 3 %. V parlament se ne bi uvrstili SLS z 2 %, SMC z 1,6 %, SNS z 1,5 %, Dobra država in Zeleni Slovenije z 1,3 % itd.
Neodredeljenih je tokrat skoraj četrtina vprašanih, nobene stranke jih ne bi volila dobra desetina, 2,5 % jih ni želela odgovoriti, 1,5 %, dvakrat več kot ob prejšnji anketi, pa bi oddala neveljavno glasovnico.
Če podporo pretvorimo v razmerja zgolj med opredeljenimi sodelujočimi in pogledamo trende, je jasno, da volilna baza SDS ostaja trdna pri okoli 30 % opredeljenih anketirancih. Šarčevi neizogibno izgubljajo, Socialni demokrati pa je podpora na račun menjave na vrhu stranke prenehala naraščati.
Levica in NSi v trenutnih političnih razmerah rahlo izgubljata podporo, povprečja manjših strank pa se vrtijo malo pod parlamentarnim pragom.
Delo vlade kot zelo pozitivno in pozitivno ocenjuje 24 % vprašanih, srednjo oceno ji daje 30 %, 42 % pa ji je podelilo negativno, oziroma zelo negativno oceno.
Na barometru priljubljenosti politikov Pahorju sledijo Gantar, Cigler Kralj in Tanja Fajon, nato pa Vrtovec, Kustec, Tonin, Šarec, Han in Logar. Tem sledita koordinator Levice Mesec in predsednik vlade Janša.
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
3 komentarjev
STAJERKA2021
SLS zna pobrati tiste glasove ljudi, ki na volitve ne hodijo, ker tem strankam, ki si vseskozi mečejo polena pod noge, pozabljajo pa na predvolilne obljube, ne zaupajo.
Tako da, SAB, DESUS, SMC in Jelinčič, parlamentarnega praga ne bodo dosegle. Čeprav mi je za Jelinčiča kar žal.
S podrejenimi mediji levim strankam, pa bodo umetno bildali podporo, tako da bo spet tesen izid. Zato pa tudi ni politične stabilnosti.
Ob samostojnosti bi morali počistiti s komunističnimi kadri in jih odstraniti iz vsega javnega življenja. Tako pa smo venomer z eno nogo v preteklosti, ki je bila za levico čas udobja in boljših možnosti, kot za vse ostale. In preteklost je bremza. Poglejte samo, kdo se plazi pred Kidričem, ki je boter mnogih pobojev v Sloveniji? Tisti, ki bi radi te prednosti na vseh ravneh obdržali. Kdo kolesari in dela štalo ob petkih? Tisti, ki želijo, da se nič ne spremeni in da se ohranijo privilegiji.
Tako da, upajmo, da vlada vzdrži! Že tako ali tako je pol mandata zapravljenega.
Alojzij Pezdir
Če parafraziramo gornjo izjavo zglednega samodržca Stalina: ni važno, kdo v anketi sedemsto brezimnih izbrancev glasuje, ampak je važno, kdo glasove tajno izbranih anketirancev šteje in še bolj, kdo tajno preštete glasove javno interpretira in svoje samovoljne in nikoli javno preverjene interpretacije objavlja ter promovira.
Skratka, ankete v produkciji zasebne agencije za ugotavljanje in potvarjanje javnega mnenja Mediana, ki je tudi solastnica zasebne mednarodne agencije za preverjanje gledanosti tv-programov ter na tej gledanosti utemeljeno komercialno prodajo medijskih oglasov, so zadnje, na kar se velja zanesti pri ocenjevanju aktualnih razmer in medstrankarskih razmerij na slovenskem političnem prizorišču.
Je pa tudi na tej precej neverodostojni kvantitativni osnovi mogoče sklepati, da je večtedenski medijski linč ter medijska inkvizicija osrednjega medijskega kartela proti prvakoma strank vladajoče koalicije Počivalšku in Pivčevi učinkovala po željah naročnikov iz podzemlja "ugrabljene države" tudi na nižanje priljubljenosti obeh njunih strank vladajoče koalicije, ki vsaj za zdaj ne dosegata minimalnega 4-odstotnega praga za možno izvolitev v parlament.
A parlamentarnega praga presenetljivo ne dosega iz vladajoče koalicije niti NSi, niti opozicijske SAB niti SNS. Skratka, po glasovih sedemsto anonimnih izbrancev po izbiri "mojstrov" anketiranja iz Mediane, naj bi v parlament prišle poleg vladajoče SDS le še opozicijske stranke SD, LMŠ in Levica, kar zgovorno nakazuje, kako se slovenski politični prostor centrifugalno širi in gosti v smeri obeh politično izključujočih skrajnosti (proti skrajni desnici in skrajni levici) ter kako ostaja strpna, vključujoča in tvorno odprta politična sredina vse bolj prazna in neopazna, del neopredeljenih oz. razočaranih in nezadovoljnih volivcev pa zaradi tega vse večji.
Brez nujne spremembe sorazmernega volilnega sistema, kakršno terja veljavna odločba Ustavnega sodišča RS (do konca leta 2020!), tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah (predčasnih ali rednih) ne moremo pričakovati opaznejšega povišanja volilne udeležbe, s tem pa tudi ne opaznejšega povečanja zaupanja državljanov v veljavno ustavno ureditev ter v ustavno ter demokratično sporno izvoljene organe in funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti v RS.
STAJERKA2021
Odvisno je, kdo dela anketo.
Tako kot je rekel Stalin, ni važno kako ljudje volijo, važno je - kdo glasove šteje!
Tako da, če so bile ankete narejene na "peciklfestu" v petek, vladi tako ali tako dobro kaže!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.