Anketa Dela: konec učinka menjave na čelu SD, porast neopredeljenih

Uredništvo
5

Največja vladna stranka ohranja svoje odstotke, drugim koalicijskim partnericam podpora niha, prepričanje v dobro delo vlade pa pada predvsem med neopredeljenimi, kaže današnja anketa Mediane za časnik Delo.

Obenem pa se je vzpon Socialnih demokratov po tem, ko jih je prevzela Tanja Fajon, zdaj ustavil, medtem ko se podpora LMŠ še vedno kruši, volivci pa bežijo med neopredeljene.

Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi po anketi Dela SDS dobila 19 % glasov vseh sodelujočih v anketi, SD 9,9 % glasov in LMŠ 8 %. Sledijo Levica s 6,2 %, NSi 2 3,2 %, SAB s 3,1 % in DeSUS s 3 %. V parlament se ne bi uvrstili SLS z 2 %, SMC z 1,6 %, SNS z 1,5 %, Dobra država in Zeleni Slovenije z 1,3 % itd.

Neodredeljenih je tokrat skoraj četrtina vprašanih, nobene stranke jih ne bi volila dobra desetina, 2,5 % jih ni želela odgovoriti, 1,5 %, dvakrat več kot ob prejšnji anketi, pa bi oddala neveljavno glasovnico.

Če podporo pretvorimo v razmerja zgolj med opredeljenimi sodelujočimi in pogledamo trende, je jasno, da volilna baza SDS ostaja trdna pri okoli 30 % opredeljenih anketirancih. Šarčevi neizogibno izgubljajo, Socialni demokrati pa je podpora na račun menjave na vrhu stranke prenehala naraščati.

Levica in NSi v trenutnih političnih razmerah rahlo izgubljata podporo, povprečja manjših strank pa se vrtijo malo pod parlamentarnim pragom.

Klik z povečavo

Delo vlade kot zelo pozitivno in pozitivno ocenjuje 24 % vprašanih, srednjo oceno ji daje 30 %, 42 % pa ji je podelilo negativno, oziroma zelo negativno oceno.

Na barometru priljubljenosti politikov Pahorju sledijo Gantar, Cigler Kralj in Tanja Fajon, nato pa Vrtovec, Kustec, Tonin, Šarec, Han in Logar. Tem sledita koordinator Levice Mesec in predsednik vlade Janša.

RollerCoaster Tycoon
Prva septembrska anketa nakazuje nadaljnji trend padanja pozitivne ocene vladi (za potrditev tega trenda bo potrebno počakati še nekaj anket), kar ni sicer nič nenavadnega in je značilno prav za vse vlade v mesecih po imenovanju.

A ta trend ne pomeni, da se kruši podpora posameznim koalicijskim strankam – sploh podpora SDS med njeno zabetonirano volilno bazo ostaja enaka ne glede na vse. Podpore DeSUSu ni vredno komentirati, ker zanjo velja enako kot ta čas za stranko – vzpenja se in pada ter obrača okoli svoje osi kot na vlakcu smrti in se še nekaj časa ne bo stabilizirala pri zaupanja vrednih merljivih vrednostih.

Nedvomno pa so z miniranjem vladne koalicije svoj zagon iz prvega povolilnega leta izgubili v Levici, nekaj tudi na račun njim ideološko izjemno podobne nove voditeljice Socialnih demokratov, Tanje Fajon, katere vzpon se je sicer ustavil. Razočarani Šarčevi volivci se medtem umikajo med neopredeljene, katerih bazen močno narašča in bo pri kom še vzbudil skomine, da ga nagovori s kakšno novo stranko iz zdaj že znane tovarne političnih projektov za enkratno uporabo.

Kot smo že nekajkrat izpostavili, od novega plesa z Janšo po malem izgublja tudi Nova Slovenija, kljub temu, da se po drugi strani njeni najbolj izpostavljeni obrazi javnomnenjsko krepijo – med prvimi sedmimi na barometru priljubljenosti so vsi trije njeni ministri, vzhajajoči politik te stranke, Janez Cigler Kralj, pa celo drži tretjo stopničko. A treba je vedeti – visoka povprečna ocena posameznih politikov ne pomaga nič, če ti jo dviguje tisti del volilne baze, ki te ne misli voliti.

Podobnikova SLS stagnira, a projekt, ki ga pripravlja Marjan Podobnik in smo ga podrobno predstavili v tem članku, bi po matematični enačbi SLS + Čuš z Zelenimi + Dobra država skupaj prinesel 4,6 % med vsemi vprašanimi, oziroma 7,4 % med opredeljenimi, kar bi v praksi pomenilo 7 poslancev v državnem zboru.

A kaj ko je politika včasih več, običajno pa manj od zgolj matematične enačbe 1+1=2.

5 KOMENTARJI

  1. Odvisno je, kdo dela anketo.
    Tako kot je rekel Stalin, ni važno kako ljudje volijo, važno je – kdo glasove šteje!

    Tako da, če so bile ankete narejene na “peciklfestu” v petek, vladi tako ali tako dobro kaže!

  2. Če parafraziramo gornjo izjavo zglednega samodržca Stalina: ni važno, kdo v anketi sedemsto brezimnih izbrancev glasuje, ampak je važno, kdo glasove tajno izbranih anketirancev šteje in še bolj, kdo tajno preštete glasove javno interpretira in svoje samovoljne in nikoli javno preverjene interpretacije objavlja ter promovira.
    Skratka, ankete v produkciji zasebne agencije za ugotavljanje in potvarjanje javnega mnenja Mediana, ki je tudi solastnica zasebne mednarodne agencije za preverjanje gledanosti tv-programov ter na tej gledanosti utemeljeno komercialno prodajo medijskih oglasov, so zadnje, na kar se velja zanesti pri ocenjevanju aktualnih razmer in medstrankarskih razmerij na slovenskem političnem prizorišču.
    Je pa tudi na tej precej neverodostojni kvantitativni osnovi mogoče sklepati, da je večtedenski medijski linč ter medijska inkvizicija osrednjega medijskega kartela proti prvakoma strank vladajoče koalicije Počivalšku in Pivčevi učinkovala po željah naročnikov iz podzemlja “ugrabljene države” tudi na nižanje priljubljenosti obeh njunih strank vladajoče koalicije, ki vsaj za zdaj ne dosegata minimalnega 4-odstotnega praga za možno izvolitev v parlament.
    A parlamentarnega praga presenetljivo ne dosega iz vladajoče koalicije niti NSi, niti opozicijske SAB niti SNS. Skratka, po glasovih sedemsto anonimnih izbrancev po izbiri “mojstrov” anketiranja iz Mediane, naj bi v parlament prišle poleg vladajoče SDS le še opozicijske stranke SD, LMŠ in Levica, kar zgovorno nakazuje, kako se slovenski politični prostor centrifugalno širi in gosti v smeri obeh politično izključujočih skrajnosti (proti skrajni desnici in skrajni levici) ter kako ostaja strpna, vključujoča in tvorno odprta politična sredina vse bolj prazna in neopazna, del neopredeljenih oz. razočaranih in nezadovoljnih volivcev pa zaradi tega vse večji.
    Brez nujne spremembe sorazmernega volilnega sistema, kakršno terja veljavna odločba Ustavnega sodišča RS (do konca leta 2020!), tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah (predčasnih ali rednih) ne moremo pričakovati opaznejšega povišanja volilne udeležbe, s tem pa tudi ne opaznejšega povečanja zaupanja državljanov v veljavno ustavno ureditev ter v ustavno ter demokratično sporno izvoljene organe in funkcionarje zakonodajne in izvršilne veje oblasti v RS.

  3. SLS zna pobrati tiste glasove ljudi, ki na volitve ne hodijo, ker tem strankam, ki si vseskozi mečejo polena pod noge, pozabljajo pa na predvolilne obljube, ne zaupajo.

    Tako da, SAB, DESUS, SMC in Jelinčič, parlamentarnega praga ne bodo dosegle. Čeprav mi je za Jelinčiča kar žal.

    S podrejenimi mediji levim strankam, pa bodo umetno bildali podporo, tako da bo spet tesen izid. Zato pa tudi ni politične stabilnosti.

    Ob samostojnosti bi morali počistiti s komunističnimi kadri in jih odstraniti iz vsega javnega življenja. Tako pa smo venomer z eno nogo v preteklosti, ki je bila za levico čas udobja in boljših možnosti, kot za vse ostale. In preteklost je bremza. Poglejte samo, kdo se plazi pred Kidričem, ki je boter mnogih pobojev v Sloveniji? Tisti, ki bi radi te prednosti na vseh ravneh obdržali. Kdo kolesari in dela štalo ob petkih? Tisti, ki želijo, da se nič ne spremeni in da se ohranijo privilegiji.

    Tako da, upajmo, da vlada vzdrži! Že tako ali tako je pol mandata zapravljenega.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime