Angela Merkel: NATO se mora osredotočiti na rusko grožnjo

Uredništvo
12

Embed from Getty Images
NATO se mora, zaradi obrambe pred morebitno rusko agresijo, osredotočiti na zagotavljanje vojaške prisotnosti na vzhodnem krilu zavezništva, je pred vrhom severnoatlantskega zavezništva naslednji teden dejala nemška kanclerka Angela Merkel.

Besede najmočnejše evropske voditeljice lahko lahko razumemo kot močno potrditev pomembnosti zveze NATO ter strateške usmeritve, ki jo lahko pričakujemo v prihodnje, piše bruseljski medij Politico.eu in dodaja, da obstajajo strahovi, da bo Trump na srečanju še dodatno zamajal temelje zavezništva.   

Kot je v danes objavljenem video nagovoru dejala nemška kanclerka, so se izzivi zveze NATO v zadnjih letih drastično spremenili. Še posebej po ruski priključitvi Krima in njeni vojaški aktivnosti v vzhodni Ukrajini po njenih besedah postaja pomembno, da se “osredotočimo na obrambo zavezništva.” 

“Da lahko to storimo, moramo prejeti nujne dogovore, denimo vojaško prisotnost v državah srednje in vzhodne Evrope,” je dejala.

Kot pravi Merklova, je jasno, da si Zahod želi odgovornega odnosa z Rusijo in to je po njenem razlog, da bodo nadaljevali pogovore na svetu NATO-Rusija. A kljub temu mora zavezništvo istočasno “pokazati odločnost, da nas brani,” je k temu dodala.

Vrha zveze NATO se bo naslednji teden udeležil tudi Donald Trump in mnogi se bojijo, da bo nadaljeval s svojim “nebodigatreba” odnosom do zveze NATO. Slednje je dodatnega pomena, ker se bo nato 16. julija v Helsinkih srečal z Vladimirjem Putinom in mnogi se bojijo, da bo ravnal neusklajeno s strateško usmeritvijo NATO.

Nemčija sicer, podobno kot Slovenija, ne zagotavlja med zaveznicami dogovorjenih 2 odstotkov BDP za obrambne izdatke, saj zanje trenutno namenja 1,24 %. Res pa je, da vsoto redno zvišuje. Naslednje leto bo tako obrambni proračun dvignila na 1,3 % BDP, do leta 2024 naj bi dosegli 1,5 % in kasneje tudi zahtevana 2 % BDP za obrambne izdatke, zaključuje Politico.eu.

12 KOMENTARJI

  1. Kaj si upa ta Angela Merkel, da razvija teorijo, ki je v popolnem neskladju z odnosom slovenske rdeče ljudske politike do Rusije in našega zunanjega ministra njegove ekscelence Karla Erjavca, ki funkcionira kot namestnik Lavrova, zunanjega ministra Rusije, odkoder še vetra ni nič prida.

  2. KAj sploh je strateška usmeritev NATA? Udeležen je samo v škodljivh nelegalnih kolonialnih vojnah (Libija, bivša ZRJ) konfliktov pa itak ne preprečuje. PRepričan sem, da nas ne bo branil, če se v Italiji kdo odloči, da bi morala imeti rapalsko mejo.

    Sicer Merklce ne skrbijo trume migrantov, ki jih je sama vabila sedaj pa jih tišči k drugim EU državam ampak neka imaginarna ruska grožnja. Žalostno.

    Povsem delim mnenje nemške opozicijske političarke:

    https://www.youtube.com/watch?v=w0hwu6U3aig

      • Bili bi iztrebljeni (posiljeni, poklani, zasužnjeni…), če jih ne bi branila Asad in Putin.
        In IS bo morala nekam pobegniti…
        In IS se tam, kamor bo pobegnila, ne bo odpovedala svojim ciljem…
        Zato povem:”Sirija bo multi kulti komunistična, a podporniki džihadistov, ki koljejo po Siriji bodo kmalu imeli pri sebi doma – džihad). Tako je pač narejen ta svet. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

  3. Papež Frančišek se danes v italijanskem pristaniškem mestu Bari sestaja z voditelji večine bližnjevzhodnih cerkva. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da bodo kristjani zaradi “smrtonosne ravnodušnosti”, ki vlada v vojni na Bližnjem vzhodu, izginili s tega območja.

    Bližnji vzhod je po papeževih besedah “križišče civilizacij in zibelka velikih monoteističnih verstev”. Prekrivajo pa ga temni oblaki vojne, nasilja, prisilnega odseljevanja. “Vse to je je posledica molka številnih,” je povedal.

    Ob tem vlada “ravnodušnost, ki ubija”. “Zato hočemo biti glas, ki se upira ubijanju ravnodušnosti. Hočemo dati glas tistemu, ki nima glasu, tistemu, ki lahko samo požira solze, saj Bližnji vzhod danes joka, trpi in molči, medtem ko ga drugi v iskanju moči in bogastva teptajo,” je izpostavil v uvodu v ekumensko molitev in prosil za mir.

    “To območje je postalo ozemlje ljudi, ki zapuščajo svojo zemljo. Zato obstaja tveganje, da bo prisotnost naših bratov in sester v veri izbrisana in bo s tem iznakaženo obličje tega območja, saj Bližnji vzhod brez kristjanov ne bi bil Bližnji vzhod,” je poudaril papež, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

    Delež kristjanov na Bližnjem vzhodu danes po podatkih papeškega sveta za spodbujanje enotnosti kristjanov znaša štiri odstotke prebivalstva, medtem ko jih je bilo pred prvo svetovno vojno 20 odstotkov. Številni bežijo pred državljansko vojno v Siriji, ki je izbruhnila leta 2011 in je zahtevala že več kot 350.000 življenj.

    Današnje ekumenske molitve in srečanja v Bariju, ki velja za okno v Bližnji vzhod, se udeležujejo voditelji večine bližnjevzhodnih cerkva. Med njimi sta tudi koptski papež Tavadros II. ter carigrajski patriarh Bartolomej.
    http://demokracija.si/tujina/papeza-skrbi-izginjanje-kristjanov-z-bliznjega-vzhoda.html

    Ali vas je kaj sram, da BV kristjane branita samo še dva zmešana diktatorja? Ali vas bo postalo sram šele, ko se bo to ponovilo v Evropi?

Dodaj odgovor za Slovenec kremenit Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime