Angela Merkel gosti G20 - bo uspela zbližati Trumpa in Putina?

V petek in soboto bo v Hamburgu potekal vrh skupine G20 oz. 20 najrazvitejših in hitro razvijajočih se držav, kjer se bosta prvič srečala Donald Trump in Vladimir Putin, že danes pa poteka nekakšna generalka s Trumpovim obiskom na Poljskem, kjer poteka zasedanje Pobude treh morij.

Slednjega se je udeležil tudi Borut Pahor ter izkoristil priložnost, da predsednika ZDA in prvo damo povabi v Slovenijo. Trump je povabilo sprejel.

Srečanje je praktično ohromilo središče mesta in predstavlja velik logistični zalogaj. Udeležence in mesto bo varovalo okoli 20.000 pripadnikov policijskih enot, ki prihajajo tudi iz sosednjih držav; vključno s posebnimi enotami in ostrostrelci na strehah.

Protesti pred srečanjem

Že od prejšnjega tedna dalje po ulicah severnonemškega pristanišča potekajo protesti skupin proti globalizaciji in kapitalizmu, ki v večji ali manjši meri spremljajo vsako srečanje G7 ali G20 (teh 20 držav sicer predstavlja 90 % svetovnega BDP in 65 % svetovnega prebivalstva).

Večji del protestnikov predstavljajo podporniki raznih skrajno levih gibanj, od marksistov in socialistov do anarhistov. Vsem je skupno, da srečanja najrazvitejših držav vidijo kot uveljavljanje neoliberalne kapitalistične agende in povečevanje dominacije najmočnejših. V udeležencih vrha ponavadi vidijo simbol in vzrok za vse svetovne težave.

Policisti so danes proti protestnikom že uporabili vodne topove:

Protests are taking place in Hamburg as world leaders arrive for the #G20 summit #SNT pic.twitter.com/3ODIIgJFPp

— Sky News Tonight (@SkyNewsTonight) July 6, 2017

Tudi letos ni nič drugače - prvi protesti so v Hamburgu potekali že marca. Nekaj tisoč ljudi je zaenkrat relativno mirno protestiralo konec prejšnjega tedna, a policija se boji, da nameni vseh niso mirne demonstracije, zato je mnoge ulice v centru mesta popolnoma zaprla.

Burna dogajanja po svetu in izhodišča vrha

Da bo letošnji vrh G20 poseben in zelo zahteven, je pred nekaj dnevi izjavila tudi njegova gostiteljica. To dejstvo je seveda posledica burnega političnega in gospodarskega dogajanja v zadnjem letu. Od Trumpove izvolitve se veliko govori o protekcionizmu in izolacionizmu, množične migracije so stalno na mizi, poleg tega pa so ZDA še odstopile od pariškega podnebnega sporazuma.

Burni ostajajo tudi odnosi na relaciji EU - Turčija in posebej Turčija - Nemčija. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je želel pred vrhom javno nagovoriti v Nemčiji živeče Turke. Tega mu nemška diplomacija (zopet) ni dovolila, zaradi česar so se dvostranski odnosi še zaostrili.

Poleg tega je predvčerajšnjim Evropski parlament prepričljivo potrdil prekinitev pridružitvenih pogajanj s Turčijo, kar se je sicer napovedalo že nekaj časa. Vse to niti ne bi bilo tako pomembno, če ne bi balkanske migrantske poti po velikem kaosu zaprl šele dogovor s Turčijo, ki ima tako zdaj velikega asa v rokavu.

Poleg migracij, kjer ima jeseni izvoljen Trump diametralno nasprotno stališče od gostiteljice (pa tudi novega francoskega predsednika Macrona), bo veliko govora o svetovni trgovini - Trumpova administracija napoveduje zapiranje in "zaščito" ZDA.

Merklova napoveduje tudi poskus zbliževanja stališč v zvezi s podnebnimi spremembami (na pomladnem vrhu G7 so denimo stali "6 proti 1" oz. vsi proti Trumpu), tu pa so seveda še terorizem in vojna v Siriji ter situacija v Ukrajini.

Police has stopped #Welcometohell protest march and people are squeezed in a tight passage. Danger of mass panic pic.twitter.com/8hU4VYy5nK

— Gregor Peter (@L0gg0l) July 6, 2017

Pestro geopolitično in diplomatsko dogajanje

V zadnjih dneh pred vrhom, kjer se bosta prvič iz oči v oči srečala samozavesti polna Trump in Putin, je dogajanje na diplomatskem parketu pestro. Predvčerajšnjim je bil denimo kitajski predsednik Ši Džinping na obisku v Moskvi, kjer pa veliko informacij niso dajali. Nato je včeraj odpotoval v Berlin, kjer se je srečal z Merklovo.

Medtem ko po Trumpovem prihodu v Belo hišo izgleda, da se ZDA in Evropa pospešeno oddaljujejo, je nemška kanclerka moči usmerila (tudi) v odnose s Kitajsko. Po srečanju je povedala, da bi državi lahko vodili svetovni boj proti podnebnim spremembam in za prosto trgovino.

Poleg tega je danes ameriški predsednik na obisku v Varšavi, kjer ima s konservativno vlado mnoga skupna stališča in kjer je doživel topel sprejem. Imel je visokoleteč govor, v katerem je Poljsko označil za "zgled obrambe zahodnih vrednot" in izjavil, da je "zahodni način življenja ogrožen".

Olje na geopolitični ogenj poleg tega priliva še uspešna severnokorejska izstrelitev rakete dolgega dosega na dan ameriške neodvisnosti 4. julija.