Andrej Šter: za potovanja odsvetujem destinacije, kjer se oglašujejo “pri nas korone ni, mi smo vsi zdravi”

foto: gov.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Na pragu poletja smo se z Andrejem Šterom, vodjo konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, pogovarjali, kakšna poletna sezona nas čaka. Kaj lahko pričakujemo tisti, ki bi radi potovali prek slovenskih meja in kaj je pomembno, da naredimo že danes, če si želimo letos poleti kamorkoli potovati. 

Z nami je delil tudi nekaj najbolj zanimivih izkušenj reševanja Slovencev, ki so se v času epidemije znašli v zagati v tujini. Povprašali pa smo ga tudi o politični prihodnosti, ki jo napoveduje projektu Povežimo Slovenijo, kjer se je nekaj časa omenjal celo kot kandidat za mandatarja in o slovenskemu političnemu prostoru.

A o tem več v drugem delu intervjuja, ki bo na Domovini objavljen jutri.

Prvi maj je za nami. To je tradicionalno eden izmed najbolj priljubljenih delov leta za potovanja. Kako potovalen je bil letos? Koliko več potovanj je bilo letos kot lani in koliko manj kot denimo predlani?

Mislim, da je več organiziranih potovanj kot jih je bilo lani, zlasti so bili to čarterji. Vse je bilo pod precejšnjim nadzorom, in v pozornosti zdravstvenih oblasti. Ljudje so šli praviloma ali cepljeni ali testirani na pot.

Zelo koristno se mi zdi, da so potniki recimo v Španiji, na Portugalskem ali pa celo v Egiptu spoznali, da so tudi tam ukrepi, da je postrežba “covidna”, ko ti vse prinesejo in ne moreš sam nič “šariti” po zelenjavi in pečenem mesu. Razmere so se spremenile povsod.

Najbolj je varljivo, če slišiš, da se nekdo oglašuje, da tam ni covida. Tam svetujem zelo veliko previdnost, zato ker se običajno pokaže, da covid sicer je, ampak si ljudje pred njim zatiskajo oči. Takih potovanj si res ni želeti.

Za 1.maj se tradicionalno začnejo tiste individualne ekskurzije, zlasti na Hrvaško, pa tudi v Italijo. Tukaj smo bili letos primorani zmanjšati ambicije. Hrvaška je imela takrat povelikonočni izbruh bolezni, ki so ga zdaj obvladali. V Italiji sicer napovedujejo začetek sezone, ampak skoraj brez izjeme še vedno zahtevajo PCR test. S potrdilom o cepljenju zaenkrat še ne pridete daleč. Tudi Avstrija šele v tem tednu nekoliko sprošča ukrepe, prej so bili zelo strogi.

Zelo pomembno je ohraniti v zavesti, da nas ščiti in nam omogoča približek normalnega življenja cepljenje. Verjetno se nihče ne želi stalno testirati, na prebolevnost pa se tudi ne gre zanašati. Nekateri bolezni žal tudi podležejo. Ključna je skupinska precepljenost.
Zelo problematično se mi zdi enačiti odnos do cepljenja s političnim prepričanjem, ko nekateri odločitev za cepljenje enačijo s podporo Janezu Janši.

Foto: Klemen Lajevec


Zdaj se zdi, da vsi pozivajo k cepljenju, ni bilo pa vedno takega navdušenja na vseh straneh.

Zelo problematično se mi zdi enačiti odnos do cepljenja s političnim prepričanjem, ko nekateri odločitev za cepljenje enačijo s podporo Janezu Janši. To je ena največjih bedastoč, kar si jih lahko kdo izmisli. Slišimo pa tudi zavajanja v smislu, da je ta vlada prinesla covid. Slišimo tudi take, ki vedo, da je Janša vse skupaj povzročil, torej, da je Janša spravil Brazilijo skoraj na kolena in Indijo skoraj v izumiranje.

Podobno je tudi z občutkom, da so pri nas ukrepi najbolj grozni. Naši mainstream mediji radi povezujejo nepovezljivo in potem slišimo, da je pri nas najbolj grozno, ampak Nemci so mesec dni za nami odpravljali tiste omejitve, za katere smo slišali, da so samo v Sloveniji takšne – glede šolanja ter glede t.i. policijske ure. Države se pri tem poskušajo obnašati tako, da jim je varovano splošno zdravstveno stanje in na primeru Srbije, Madžarske ali Belgije smo se lahko naučili, da bolj rigorozni ukrepi, ki jih ljudje morajo seveda tudi sprejeti in spoštovati, pomenijo krajše zapore javnega življenja in obratno – če smo bolj polovičarski, bomo pač dlje časa imeli razne družbene in osebne omejitve.

V prvem valu je bilo kar precej zanimivih potreb, ki so jih imeli ljudje, s katerimi so se obračali na vašo konzularno službo – kakšne pa so neobičajne prošnje, s katerimi se ljudje obrnejo na pomoč v zadnjem času?

Razlika med situacijo kakšno dobro leto nazaj in zdaj  je seveda precejšnja. Takrat smo imeli res zelo številne ljudi, ki jih je situacija presenetila in so nekje obtičali. Ali so bila to turistična potovanja ali študentsko bivanje v tujini ali kakšen poslovni obisk ali kakorkoli že, ljudi je zadeva presenetila. Zdaj težko govorimo, da je koga res presenetilo.

Se pa trenutno ukvarjamo s tistimi, ki so, običajno za prejšnja leta, izkoristili prvomajske praznike za treking v Nepalu. Zdaj imamo kakšnih 10 ljudi, ki so odšli v Nepal in ne morejo zdaj nikamor, ker iz Nepala se gre samo čez Indijo spet nazaj v evropski prostor. Tista letališča zdaj ne obratujejo, letal, ki bi prišla iz Indije, pa ne želijo nikjer sprejeti. Ti ljudje zdaj za drag denar iščejo povezave in počasi se jim bo posrečilo oditi iz Nepala.

Nepalske oblasti so pa malo zoprne in recimo človeka, ki se mu zgodi, da gre tam na testiranje in je pozitiven, nič ne sprašujejo, ampak ga vtaknejo za 10 dni v karantenski hotel, kjer je dan bivanja 400 EUR. To je dobro vedeti v naprej. Tudi v Indiji je nekaj Slovencev, ki so bili tam večinoma prostovoljno.

Morda vam je poznana slovenska slikarka, ki deluje v Boliviji, Beti Štih, ki se odloča, da bi se za stalno vrnila iz Bolivije. Tam je živela okoli 30 let, ima družino, ampak pravi, da ji vedno bolj pogosto ponavljajoča se krizna obdobja praktično onemogočajo normalno življenje.

Argentina je v velikih težavah, Brazilija v še večjih težavah, zato so velika potovanja, ki niso povezana s potovanjem z avtom, da bi se lahko že jutri vrnili, še vedno povezana z velikim tveganjem.

Foto: Klemen Lajevec


Tudi zunanje ministrstvo državljanom zaenkrat še odsvetuje na svoji spletni strani vsa nenujna potovanja v tujino, kar predvidevamo, da lahko štejemo tudi dopustniški oddih. Pod kakšnimi pogoji se bodo pogoji spremenili oz. se bo to priporočilo preklicalo? Kdaj potovanja ne bodo več odsvetovana?

Različna merila bodo za potovanja znotraj evropskega prostora in tista izven. Odsvetovanje bomo odpravili takrat, ko bo ... (odgovor boste lahko prebrali v intervjuju v 1. redni številki tednika Domovina, ki bo izšla 27. maja.) Nanj se naročite TUKAJ

Kdaj lahko pričakujemo poenotenje Evropskih držav pri prehajanju meje?  

Evropski parlament je v svoji odločitvi postavil rok ... (odgovor boste lahko prebrali v intervjuju v 1. redni številki tednika Domovina, ki bo izšla 27. maja.) Nanj se naročite TUKAJ

Kakšna je trenutna situacija za tiste, ki so že kompletno cepljeni in si želijo potovati? Katera potrdila potrebuje, kam lahko gre in kam ne more iti?

To je dobro vprašanje. Če je ta oseba v Sloveniji, gre lahko na Madžarsko. Če je ta oseba v Sloveniji in je cepljena z dvema odmerkoma (oz. enim Janssena), potem gre lahko tudi na Hrvaško. Avstrija še vedno zahteva elektronsko registracijo ter potrdilo o cepljenju ali negativni PCR test v nemškem ali angleškem jeziku.

Ne more v Belgijo, Francijo, Nemčijo, lahko gre pa na Portugalsko. Ampak na Portugalsko, ker ni direktnega leta med Slovenijo in Portugalsko, leti recimo preko frankfurtskega letališča ali preko pariškega ali recimo madridskega in za vkrcanje na letalo za Frankfurt, London, Zurich, Pariz, Madrid, potrebuje PCR test, tudi če je cepljen, ker tako zahteva letalski prevoznik.

Veliko je neznank in posledično nevarnosti. Ljudje si predstavljajo, da ko bodo enkrat na Portugalskem, bodo zlahka prišli domov. Potem jih tam seznanijo, da se morajo testirati. Malo preklinjajo, ker morajo za test plačati okoli 100 EUR. Ampak če pa so slučajno pozitivni, nastopi težava.

V Španiji imamo nekaj takih primerov, ki so bili asimptomatsko pozitivni. In potem morajo v 10-dnevno karanteno, če nimajo kakšnih sorodnikov, je to karantenski hotel, ki pa tudi stane. Za marsikoga lahko predstavlja tudi izgubo službe, ker se ne more pravočasno vrniti.

To so pasti neusklajenih razmer v posameznih državah in to kaže urediti, preden dokončno izgubimo medsebojno zaupanje.

Foto: Klemen Lajevec


Kako pa je s PCR testi – so v vsakem primeru plačljivi, ali jih lahko dobimo kje brezplačno? Kje lahko dobimo potrdilo v ustreznem jeziku?

To je ta trenutek vprašanje za vsaj pol milijona dolarjev. Dostopnost testiranja je, hvala Bogu, velika. Torej testirati se je možno res dokaj hitro in enostavno, ampak praviloma takrat, ko ima nekdo sam interes, da se testira ali se mora testirati, je to plačljivo (vem ceno v Kranju in ta je 80 EUR). Toda to se razlikuje od posameznega testnega mesta do drugega.

Večji problem predstavljajo potrdila, če to ni ravno Hrvaška. Na Hrvaško gremo lahko tudi s potrdilom na telefonu. Čeprav so, ker so si ljudje ta potrdila malo prepošiljali med seboj, tudi hrvaški policisti že malo bolj zoprni.

To res ni priporočljivo in zelo močno odsvetujem tako ravnanje, ker to ni neka pobalinska dejavnost, ampak je poskus kaznivega dejanja, ki se konča s kazensko ovadbo. Poleg tega vzbuja zoprno razpoloženje pri vseh drugih, ki želijo prečkati mejo. Podaljša čakanje in povzroči bolj oster odnos policistov. Ampak tisti policisti na meji se meni prav zares smilijo, ker poslušajo vsakovrstne pritožbe, tarnanje in tudi kakšne bolj zabeljene izraze, čeprav niso popolnoma nič krivi. Zato, ker se niso oni spomnili, kaj bodo delali, niti oni ne postavljajo teh pravil, ki so včasih tudi nelogična in ena z drugimi v neskladju.

Potrdila o testiranju za potovanje si je dobro pridobiti v angleškem jeziku. Eni si to znajo sami prevesti, eni zahtevajo, da naredi zdravstvena ustanova. Zdravstvena stroka ni ravno naklonjena temu, da bi izdajali kakšna potrdila in to delajo z velikim odporom in zato tudi računajo. Sem slišal, da takšno potrdilo zdaj stane tudi 20 ali 30 evrov. Vse te stvari se bodo morale uskladiti, da bomo vedeli, kaj potrebuje tisti, ki bo potoval v poljubno evropsko državo. Ta trenutek mu lahko samo svetujemo, da ima vse na “hardcopy” in na svojem telefonu, predvsem pa v angleškem jeziku.

Pravite, da nekateri znajo sami prevesti, si lahko vsak sam prevede potrdilo?

To zagotovo ni tisto, kar je mišljeno za angleško varianto potrdila, zato ker manjka podpis in žig. Vsekakor pa je bolje to kot nič, ko skušaš prepričati mejnega policista. Včasih imamo srečo, včasih tudi ne.

Zelo dobro deluje medsebojni slovensko-madžarski sporazum. Slovenski policist mirno salutira in spusti noter osebo, ki pride z madžarskim potrdilom o tem, da je cepljen ali testiran in obratno. Tak bi bil ideal, samo tukaj govorimo le o kombinaciji dveh držav, torej je potrdilo samo naše ali madžarsko. Kjer se je bistveno težje zmotiti.

Če bi se jaz danes odpravljal v neko evropsko državo, kateri so koraki, ki jih moram narediti?

Najprej bi vas vprašal, če ste cepljeni in je minilo dovolj časa od cepljenja. Potem je pomembno v katero državo greste. Na spletni strani našega ministrstva je velika preglednica, kjer so naštete vse države in povezave do vstopnih pogojev vanje.

Poglejva denimo Francijo... (odgovor v tedniku Domovina.) Naročite se TUKAJ

Koliko prej je smiselno pridobiti ta potrdila za potovanja?

(odgovor v tedniku Domovina.) Naročite se TUKAJ

Šolsko leto se bliža koncu, ljudje načrtujejo dopuste za julij oz. avgust. Prva najpogostejša destinacija za Slovence je morje na Hrvaškem. Na kaj je potrebno biti pozoren, ko načrtujemo počitnice na Hrvaškem?

Tudi pred Hrvati je naloga poenotenja na ravni EU. Ko bo izvedeno, bomo lahko povedali več konkretnega.

Foto: Klemen Lajevec


Kaj pa vendarle lahko že zdaj naredimo v zvezi z načrtovanimi dopusti v poletju?

Bojim se, da bom zvenel kot kliše. Cepite se. Pa ne samo zaradi potovanja, ampak ker bo vaše življenje potem mnogo bolj predvidljivo. Drugače boste ves čas hodil od testnega mesta do testnega mesta in povsod vam bo kaj viselo nad glavo. Za cepljenje ste sicer že skoraj malo pozni. Če želimo julija na dopust, nam pomaga samo še Jansen.
Za tiste, ki se odpravljajo v Bosno, imajo velik problem, zato ker v Bosno že prideš, iz Bosne pa zelo težko.

Ljudje naj malo spremljajo kaj se dogaja v tistih okoljih, kjer nameravajo prebiti dopust. V naši soseščini so zelo različne razmere, ta trenutek gre recimo Hrvatom zelo dobro, Črnogorcem malo manj dobro. Za tiste, ki se odpravljajo v Bosno, imajo velik problem, zato ker v Bosno že prideš, iz Bosne pa zelo težko. V Bosni se niti testirati ne moreš, ker je to potrebno v državi članici EU. V Srbiji je obisk dokaj normalen, pri tem da je za upoštevati, da kar tukaj velja kot dokaz zdravstvenega stanja, za Srbijo ni relevantno.

Tudi, ko bo EU poenotila način potovanja, bodo še zmeraj med državami razlike, ampak upam, da ne tako dramatične, kot so bile pred mesecem dni, ko je bila Češka v neke vrste karanteni kot celota. Koristno je spremljati razmere v kraju, kamor potujemo in to tudi na način, da mogoče poznamo nekoga, ki tam je ali je tam pred kratkim bil. Naj bo vaša informacija vezana še na kaj drugega kot samo na turistično oglaševanje.

Imate kakšne destinacije, ki so bolj priporočljive ali pa še posebej odsvetovane?

Posebej odsvetovane bi bile tiste, kjer uporabljajo sintagmo “Pri nas korone ni, pri nas je varno, mi smo vsi zdravi”.  Ker tisti, ki to so, recimo Avstralija in Nova Zelandija, tega ne oglašujejo, ampak se držijo sami zase in zelo redko kdaj komu odprejo vrata in mu povejo, da je dobrodošel.

So države, ki so med turističnimi destinacijami med prvimi, pa so se odločile za daljšo prekinitev tujskega prometa, recimo Tajska. Odločili so se, da letošnje poletne sezone ne bo, ampak bodo prve goste sprejemali šele kasneje.

Bolj smiselno je razmišljati o dopustu, kamor lahko pridemo in odidemo z lastno organizacijo. Ali z avtom ali da si lahko omislimo povratek tudi, če se nam tam kaj sfiži. Če želimo kam dlje, v kakšne eksotične kraje, se dejmo zanesti na kakšnega solidnega organizatorja. Dobro je, da je tisti, ki nam bo organiziral potovanje, že več kot 14 dni na svetu. Da ni to kakšna “one man band”, kjer nam bo ob povratku kdo povedal, da “tega poleta ne bo, zato ker niso plačali.” Tudi take smo imeli.

Resna podjetja omogočijo, da rezervacijo, ki se izkaže za neizvedljivo, brez težav zamenjamo za drugo lokacijo ali jo zamenjamo za drug termin. Ko se dogovarjamo za dopustniški termin, se je to dobro pozanimati. Tam, kjer imajo razumevanje za taka vprašanja, so mogoče bolj zanesljivi kot tisti, ki rečejo: “Ne, odhod je zagotovljen.” Ta trenutek je zelo malo stvari, ki jih lahko zagotovimo, vsekakor ne to, da bomo čez en mesec odšli v Turčijo. Tega nihče ne ve.

Tudi če gremo z lastnim prevozom v državo izven EU, kako potem sploh pridemo nazaj? Kako pridobimo recimo test, da lahko prestopimo Schengensko mejo, iz Bosne na Hrvaško ali iz Srbije na Hrvaško?

Ta trenutek so priznani testi, ki jih opravimo v ... (odgovor v tedniku Domovina.) Naročite se TUKAJ

Kaj naj naredi potnik, če se znajde v državi, kjer oblasti ne smatrajo njihovih testiranj kot verodostojnih?

Niti vstopil naj ne bi.  Če pa je že ...  (odgovor v tedniku Domovina.) Naročite se TUKAJ

Sami ste omenili tudi naznanitev potovanja ministrstvu za zunanje zadeve, oz. ambasadam. V katerih primerih in kako je to smiselno izvesti?

Na naši spletni strani je aplikacija z informacijami za potnike. Taka najava je absolutno prostovoljna. Ta aplikacija je bila narejena, da bi ljudje lahko najavili svoje potovanje v Vietnam ali Katmandu ali npr. v Ande. No, pokazalo se je, da imamo največ najav šolskih izletov in dijaških ekskurzij v Firence ali v Amsterdam, v Madrid, kjer nas šole ali starši sprašujejo, če je tam varno.

Naša služba želi ponuditi realno in ažurno informacijo. Ne da kjerkoli olepšujemo ali da delamo situacijo bolj grozno, da bi zbujali paniko ali spodbujati “kar pojdite, kar pojdite”, ampak povedati: tukaj je pa takole, zdaj se moraš pa odločiti sam.

Potovanja so tudi različna glede na to, kdo potuje. Družina s štirimi otroki ta trenutek verjetno ne bo potovala v Etiopijo, nekemu raziskovalnemu novinarju pa to težko preprečimo oz. tudi njemu skušamo nuditi uporabne informacije. Če se zdajle odpravi v Indijo, je dobro, da ve, kje je naša ambasada, na katerih telefonih se mu bodo ljudje oglasili. To je koristno vedeti. Ne moremo mu pa preprečiti ali mu svetovati, da bi namesto v Indijo šel raje v Lichtenstein. Družini s štirimi otroki moramo tudi povedati, da se tam ne bi počutili dobro, če iščejo neko mirno lokacijo, kjer lahko starša uživata in otroci čofotajo po kakšnem pesku.

Foto: Klemen Lajevec


Zdaj ni bila pogosta praksa, da bi se ljudje za svoja privatna potovanja redno prijavljali na ministrstvo za zunanje zadeve. V katerih primerih je pa to res priporočljivo oz. kakšno korist lahko imamo kot potniki od tega, da se prijavimo na to aplikacijo?

Ocenjujem, da to možnost uporabi mogoče 5 % ljudi. Vsi drugi potujejo neodvisno od tega. Je pa nekaj držav, kjer je vnaprejšnji kontakt z ambasado priporočljiv, tudi po mnenju tistih oblasti. Recimo pot na Japonsko – nasvet je tak, da naj se javijo na Ambasado, ker jih ambasada opremi s telefoni ki tam delujejo če pride do potresa.

V drugem delu intervjuja je Andrej Šter najprej spregovoril o zgodbah in anekdotah iz covid obdobja, ki jih ne bo nikoli pozabil. Nato pa se bomo preselili na področje politike in ga, kot nekdanjega ministra za notranje zadeve ter člana SLS, povprašali, ali se bo v politične vode še vrnil. Berite nas na Domovina.je in v tiskanem tedniku Domovina
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike