Andrej M. Poznič: Spomenka Hribar ne more iz svojih dogmatičnih okovov

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Pretekli dve soboti je Delova Sobotna priloga objavila dolg spis Spomenke Hribar. V njem poskuša desnici, posebej pa Katoliški Cerkvi, naprtiti krivdo za »usodno razklanost« našega naroda, zapiše v svoji kolumni za Časnik Andrej M. Poznič.

Prepričan je, da v skladu s svojo ideologijo in reinterpretacijo zgodovine poskuša Hribarjeva v škofu Mahniču videti in dokazati, da je on kriv za vse, kar se je slabega zgodilo med nami v 20. stoletju.

Mahnič si je res prizadeval za ločitev duhov, pravi Poznič, a dodaja, da je hotel le, da smo med seboj iskreni in si povemo, kdo smo. Spravaštvo ali skupen nastop je za narod brez države marsikdaj potreben, a za celovito politično delovanje je potrebna notranja diferenciacija in na podlagi tega sodelovanje.

»Tisti, ki naj bi bili – po Hribarjevi – razdeljeni in sprti, so složno sodelovali  in vodili Slovenijo, dokler jim te vloge ni z revolucijo uzurpirala KPS. Vsi, liberalci, socialisti, klerikalci idr., so sodelovali. Povabljeni so bili celo komunisti, pa niso hoteli,« zapiše Poznič in doda: »Razumeti korake, opravičiti, če je mogoče, to je naloga zgodovinopisja. Hribarjeva pa hoče porazdeliti krivdo za partizansko morijo na nedolžna ramena.«

Spomenka Hribar pač ne more iz svojih dogmatičnih okov. »Težko je namreč s simpatijo preučevati našo zgodovino, če ti je edina dogma, ki jo hočeš braniti, »sveti partizanski boj« in nesvoboda, ki iz njega izhaja; vse do današnjih dni,« je prepričan Poznič.

Cerkev je bila v ta spor potegnjena kot glavni nasprotnik, ker so bile politične stranke in država onemogočene. »Za kaj je šlo Cerkvi med okupacijo? Da bi naš narod preživel pod štiriperesno okupacijo in da bi bilo čim manj žrtev pri tem, pa (žal) ni računala s krvoločnostjo KPS in njenega partizanstva.«

Prav tako je smešno trditi, da nas je revolucija pripeljala v »moderno dobo«. »V času »po svobodi«, torej v titoizmu, smo capljali daleč za modernostjo in smo bili v najhujši človeški in družbeni ter gospodarski zaostalosti, ki je še nismo mogli odpraviti. V moderno dobo nas je torej pripeljala bolj naša odločitev, da se z referendumom odpovemo vsem »vrednotam NOB in njene revolucije,« še za piše Poznič v svoji kolumni za Časnik in doda: »Spreletela me je misel, da gospa sicer veliko ve in še več študira (pa saj ima čas in dobro, privilegirano pokojnino), ampak zaradi svojih dogem prav nič ne razume.«
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30