Andrej M. Poznič: Spomenka Hribar ne more iz svojih dogmatičnih okovov
POSLUŠAJ ČLANEK
Pretekli dve soboti je Delova Sobotna priloga objavila dolg spis Spomenke Hribar. V njem poskuša desnici, posebej pa Katoliški Cerkvi, naprtiti krivdo za »usodno razklanost« našega naroda, zapiše v svoji kolumni za Časnik Andrej M. Poznič.
Prepričan je, da v skladu s svojo ideologijo in reinterpretacijo zgodovine poskuša Hribarjeva v škofu Mahniču videti in dokazati, da je on kriv za vse, kar se je slabega zgodilo med nami v 20. stoletju.
Mahnič si je res prizadeval za ločitev duhov, pravi Poznič, a dodaja, da je hotel le, da smo med seboj iskreni in si povemo, kdo smo. Spravaštvo ali skupen nastop je za narod brez države marsikdaj potreben, a za celovito politično delovanje je potrebna notranja diferenciacija in na podlagi tega sodelovanje.
»Tisti, ki naj bi bili – po Hribarjevi – razdeljeni in sprti, so složno sodelovali in vodili Slovenijo, dokler jim te vloge ni z revolucijo uzurpirala KPS. Vsi, liberalci, socialisti, klerikalci idr., so sodelovali. Povabljeni so bili celo komunisti, pa niso hoteli,« zapiše Poznič in doda: »Razumeti korake, opravičiti, če je mogoče, to je naloga zgodovinopisja. Hribarjeva pa hoče porazdeliti krivdo za partizansko morijo na nedolžna ramena.«
Spomenka Hribar pač ne more iz svojih dogmatičnih okov. »Težko je namreč s simpatijo preučevati našo zgodovino, če ti je edina dogma, ki jo hočeš braniti, »sveti partizanski boj« in nesvoboda, ki iz njega izhaja; vse do današnjih dni,« je prepričan Poznič.
Cerkev je bila v ta spor potegnjena kot glavni nasprotnik, ker so bile politične stranke in država onemogočene. »Za kaj je šlo Cerkvi med okupacijo? Da bi naš narod preživel pod štiriperesno okupacijo in da bi bilo čim manj žrtev pri tem, pa (žal) ni računala s krvoločnostjo KPS in njenega partizanstva.«
Prav tako je smešno trditi, da nas je revolucija pripeljala v »moderno dobo«. »V času »po svobodi«, torej v titoizmu, smo capljali daleč za modernostjo in smo bili v najhujši človeški in družbeni ter gospodarski zaostalosti, ki je še nismo mogli odpraviti. V moderno dobo nas je torej pripeljala bolj naša odločitev, da se z referendumom odpovemo vsem »vrednotam NOB in njene revolucije,« še za piše Poznič v svoji kolumni za Časnik in doda: »Spreletela me je misel, da gospa sicer veliko ve in še več študira (pa saj ima čas in dobro, privilegirano pokojnino), ampak zaradi svojih dogem prav nič ne razume.«
Prepričan je, da v skladu s svojo ideologijo in reinterpretacijo zgodovine poskuša Hribarjeva v škofu Mahniču videti in dokazati, da je on kriv za vse, kar se je slabega zgodilo med nami v 20. stoletju.
Mahnič si je res prizadeval za ločitev duhov, pravi Poznič, a dodaja, da je hotel le, da smo med seboj iskreni in si povemo, kdo smo. Spravaštvo ali skupen nastop je za narod brez države marsikdaj potreben, a za celovito politično delovanje je potrebna notranja diferenciacija in na podlagi tega sodelovanje.
»Tisti, ki naj bi bili – po Hribarjevi – razdeljeni in sprti, so složno sodelovali in vodili Slovenijo, dokler jim te vloge ni z revolucijo uzurpirala KPS. Vsi, liberalci, socialisti, klerikalci idr., so sodelovali. Povabljeni so bili celo komunisti, pa niso hoteli,« zapiše Poznič in doda: »Razumeti korake, opravičiti, če je mogoče, to je naloga zgodovinopisja. Hribarjeva pa hoče porazdeliti krivdo za partizansko morijo na nedolžna ramena.«
Spomenka Hribar pač ne more iz svojih dogmatičnih okov. »Težko je namreč s simpatijo preučevati našo zgodovino, če ti je edina dogma, ki jo hočeš braniti, »sveti partizanski boj« in nesvoboda, ki iz njega izhaja; vse do današnjih dni,« je prepričan Poznič.
Cerkev je bila v ta spor potegnjena kot glavni nasprotnik, ker so bile politične stranke in država onemogočene. »Za kaj je šlo Cerkvi med okupacijo? Da bi naš narod preživel pod štiriperesno okupacijo in da bi bilo čim manj žrtev pri tem, pa (žal) ni računala s krvoločnostjo KPS in njenega partizanstva.«
Prav tako je smešno trditi, da nas je revolucija pripeljala v »moderno dobo«. »V času »po svobodi«, torej v titoizmu, smo capljali daleč za modernostjo in smo bili v najhujši človeški in družbeni ter gospodarski zaostalosti, ki je še nismo mogli odpraviti. V moderno dobo nas je torej pripeljala bolj naša odločitev, da se z referendumom odpovemo vsem »vrednotam NOB in njene revolucije,« še za piše Poznič v svoji kolumni za Časnik in doda: »Spreletela me je misel, da gospa sicer veliko ve in še več študira (pa saj ima čas in dobro, privilegirano pokojnino), ampak zaradi svojih dogem prav nič ne razume.«
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
12 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 27. januarja 2019 ob 5:26
!gor, nič niste dobili, za kar naj bi se borili
Kje so Reka, Trst, Gorica, za katere ste tulili, da naša so pravica.
S takšnimi odgovori samo dokazuješ, da si izgubljen v času in prostoru v katerem se nahajaš!!!!
MEFISTO
A so se Reka, trst, Gorica, ki naj bi bili naša pravica, tudi izgubili v času ali pa le na HRVAŠKEM IN V ITALIJI?
MEFISTO
Na stara leta so znanega slovenskega krvnika Ivana Mačka Matijo vprašali ali so vodilni komunisti, ki so se pred in med vojno v Moskvi izpopolnjevali v svoji krvavi obeti, videli in vedeli, kak teror je v komunistični sovjetski zvezi in kako težko živijo ljudje pod komunizmom in zakaj tega niso povedali tovarišem v domovini.
Seveda smo vse to videli in vedeli, pa tega nismo smeli povedati, ker bi nam sicer ušli vsi tovariši, je odkrito povedal.
Vidite, srž problema je v tem, da so to vedeli tudi mnogi ljudje v Sloveniji, ki se niso mogli sprijazniti s komunizmom, najbolj zločinsko in uničevalsko ideologijo, kar jih je kdajkoli bilo.
Če se omejimo na Sloveniji, kar pa velja za celo Jugoslavijo, so revolucijo zakuhali večinoma neizobraženi postopači, lenuhi, vetrogončiči in podobni kalibri, med katerimi se je našel tudi kak faliran učitelj, dijak ali študent, ki so nasedli agentom kominterne.
Ti revolucionarji so bolj malo vedeli o politiki in o družbenih antagonizmih v predvojni Sloveniji, pač pa jim je dišala oblast, do katere so se bili pripravljeni, oboroženi z ubijalsko ideologijo, dokopati tudi preko reke krvi in ki niso imeli predsodkov, ko je bilo treba okupacijo pod navidezno firmo narodno osvobodilnega boja izkoristiti za krvavo revolucijo.
Žal so si pri tem umazali roke tudi krščanski socialisti, ki so do konca kolaborirali s komunisti.
Vse to je vedel tudi Edvard Kocbek, eminenten slovenski izobraženec tistega časa, pa se je kljub temu pustil zapeljati in ki je kasneje težko živel s tem težkim mlinskim kamnom slabe vesti okrog vratu.
Škoda, da se tudi danes še najdejo krščanski socialisti, ki pod krinko krščanskega etosa v škodo slovenskega naroda, njegove države in kristjanov odkrito kolaborirajo z ideološkimi nasledniki nekdanjih komunistov, ki tudi niso pripravljeni izbirati sredstev v boju za oblast.
Zato je nesmiselna polemika s Spomenko Hribar, ki je dekla režima, ki še političarka ni in ki v javnosti nastopa kot prozorna politikantka in manj kot sociologinja in filozofinja.
Kraševka
Nevidni - pojdi na otok Krk in v samem mestu Krk, kjer je Mahnič pokopan - povprašaj kaj o njem. Jaz sem pred desetletji bila in videla njemu postavljeno spominsko obeležje (nekje ob cerkvi, ali pa v njej) bila. Hrvatje ga zelo čislajo in ohranjajo v lepem spominu, kot velikega domoljuba, ki ni klonil fašizmu. Zato so ga fašisti za časa Italije preganjali.
Hrvatje so dali predlog, da bi ga razglasili (v Sloveniji to ni možno, ker je ozračje proti-krščansko) za SVETNIKA.
Kraški dijaki in študentje, ki so študirali v Gorizi za časa Avstrije, so tudi o njem pohvalno pisali.
Je pa res, da je vedno spadal med Staroslovence in ga liberalci niso marali. Toda nekaj konservativnosti je tudi dandanašnji dobrodošle. Sicer se bo liberalizem spremenil v ANARHIJO.
BARBARA RAKUN
Jaz casnika.si ne berem več, ker je vsak drug prispevek obmetovanje enih in drugih med seboj, kdo je bil bolj zaslužen v 2. svetovni vojni in po njej in kdo je bil izdajalec, koliko je bila Cerkev kriva, opravičevanje zločinov itd itd. itd. Res ne eni ne drugi ne premorejo veličine iskrenosti. Škoda. Marsikdo v SLO ne more iz svojih dogmatičnih okovov, tako na "levi" kot na "esni" strani, zato pa je tako v SLO in nič drugače ne more biti.
Kraševka
pomota - zgornji datum je APMMB2 - 24.1. ob 6,38
Kraševka
APMMB2 42.1. ob 6,38
Zelo lepo ste razložili dejansko stanje med vojno.
Na današnji dan - 25.1.1941 je bila Spomenha rojena v Beogradu za časa Karađorđeviča, ki je čez par mesecev - v aprilu 1941, ko je Nemčija napadla Beograd zbežal v Anglijo. Ta Srbski kralj, je takrat vladal tudi Sloveniji (razen Primorske) in zato nosijo Srbi veliko odgovornost, da so naše kraje zasedli Italijani in Nemci. Kraljevina Jugoslavija je imela redno vojsko in policijo in nas je bila dolžna varovati. TODA PUSTILA NAS JE NA MILOST IN NE MILOST OKUPATORJEM.
Tako sedaj pride ena Srbkinja, ki bi se morala v imenu Srbov nam opravičeti, dejansko popljuvati SLOVENSKI NAROD.
Prav zaradi takih Spomenk, v Sloveniji ne pride do demokratizacije. Kdo daje Spomenki pravico, da ZGANJA SOVRAŠTVO do večinskega naroda?
Igor, nekaj imaš prav - vsega pa ne. Vedi, da ne Kraljevina Jugoslavija in ne Titova Jugoslavija, nista dali Sloveniji prave veljave. In Beograjčanka Spomenka sedaj to "dela" še naprej. Noče pa se preseliti v Beograd, kjer je vse lepo.
In PARTIZANSTVA v 2,s, vojni Beograd skoraj ni imel. Beograd so leta 1945 osvobodili Rusi in ne Srbi. Sedaj pa pri nas Spomenka uči o NOB. Narobe svet.
IgorP
Kraševka 20.10. 1944 je bil osvobojen Beograd! Kraljevina Jugoslavija ni mogla dati Sloveniji veljave, ker za njenega obstoja ni obstajala(obstajala je Dravska banovina), v Titovi Jugoslaviji pa je Slovenija skozi desetletja postala cvetoči socialistični otok v Evropi(Gorbačov)!! Vojska kraljevine Jugoslavije nas je bila dolžna varovati???? Drži! A sploh razumeš takratni čas????? Pred nemškim "blitzkriegom" je takrat v letih 1939, 1940, 1941 padalo vse!!!!
APMMB2
Gospa Spomenka Hribar ne pozna vojnega prava, niti ustroja vojaških enot. Zato ne more objektivno opisovati dogodkov med vojno. Ne more opisovati, kaj šele nas poučevati o medvonem življenju.
Okupator je na okupiranem ozemlju uvedel okuacijski pravni red. Ta je bil vsiljen, a je imel le nekakšna pravila, ki so bila civilnemu prebivalstvu znana.
Sicer pa je še vedno velajlo pravo kraljevine Jugoslavije.
Partizani sicer govrijo o nekakšnem pravu. Kdo pa ga je sprejel? Kdo ga je objavil? Kdo je bil z njim seznanjen? Nič od tega ni bilo, zato so partizanski predpisi na trhlih temeljih.
Opis ad hoc izvedenih procesov, ki so zapisani v številnih memoarjih kažejo na odstonost najosnovnejših pravnih norm in še več, kažejo na popolnoma neetične pomore, ki so zavržni za kakršnokoli civilizirano družbo.
Kdo je bil izdajalec?
Ali so res bili vsi izdjalci, ki niso priznavali in se strinjali s partizanskim terorjem?
Cerkev se recimo je imela je popolnma prav. Vse o čimer je svarila, se je dogajalo in po vojni v celoti uresničilo.
Povojni poboji in teror so samo posledica partizanskega delovanja med vojno.
Nikakor ne gre za dve ločeni zadevi. Tisti, ki so morili in uganjali hidodelsva med vojno, so se po vojni še bolj razživeli in še huje divjali in uganjali teror. Tisti, ki so med vojno plenili za golo preživetje, so po vojni plenli iz objestnosti. Kaj pa je drugo bila nacionalizacija?
Potem pa še nekaj malega o vojski. Vsaka vojska mora imeti logistiko, se pravi del vojske skrbi za dobavo opreme, oborožitve, streliva, obleko in prehrane.
Parizanska vojska tega ni imela, saj je nihče ni podpiral vse do priznanja leta 1944.
Do takrat je potrebno pridovivala s prispevki, v velii večini pa z zaplembami. Te so bile nezakonite, saj partizanska vojska ni bila legalna. Prizadeti so bili postavljeni pred zid. Če so prostovoljno partizane podpirali , so bili na udaru okupatorja, ki je pretil s smrtno kaznijo, izgonomom, zaporom v koncentracijskih taboriščih. Mnoge pa je zadržal kot talce in jih tudi pobijal. Na drugi strani so bili partizani, ki so vsakega, ki se je upiral pejenju proglasili za izdajalca in ga kruto pobili. Masikdaj celo družino od dojenčkov pa do starrcev.
Kaj bi storila pogumna Spomenka Hribar v takšnem primeru? Bi spisala še kak pamfet in napdla Cerkev, ki je v tistih časih pač bila edina tolažnica. Kdo pa naj v takšnih razmerah pomaga? Bog, če verjameš vanj.
IgorP
Andrej M. Poznič
Bi imeli danes Primorsko v okviru Slovenije, če bi se vsa leta vojne držali peči in ponižno čakali doma???? Sem v velikem pričakovanju vašega odgovora, pa tudi komentarja marsikaterega bralca!!!
P.S: Vsi vemo, da je politika k...., a eni so za okvir današnje Slovenije v danem trenutku naredili več, kot tisti, ki so se v
danem trenutku zlizali z okupatorji! To so dejstva!
lojze19
Narediš neko tezo: "so se v danem (!) trenutku zlizali z okupatorji" in potem jo jemlješ kot resnico. Torej, kar praviš ni res in je to lahko dokazati. Sicer pa levičarji zastranite od glavne misli, da lahko razvijate svoj "socialistični" razum!
Kugy
Igor Tvoje mnenje o priključitvi Primorskie poznam in ga ne mislim spodbijat več. Bi ti pa postavil hipotetično vprasanje. Kakšna bi bila danes Slovenija če bi se Ameriški zavezniki izkrcali v Istri in prišli pred Rusi v Pešto in Dunaj?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.