Analitiki: najuspešnejši politik meseca Bernard Brščič, najmanj uspešna Irena Joveva

POSLUŠAJ ČLANEK
Koalicijski politiki še navzdol, opozicijski navzgor. To je trend štirimesečnega izvajanja našega projekta, v katerem poznavalci slovenske politike ocenjujejo uspešnost delovanja slovenskih politikov. Če sta konec januarja vrh najuspešnejših zasedala oba predsednika, Marjan Šarec in Borut Pahor, je v začetku maja povsem drugače.

Z zbranimi podpisi za nastop na evropskih volitvah se je na naš seznam ocenjevanih politikov kvalificiral predsednik stranke DOM, Bernard Brščič in, presenetljivo ali ne, takoj dobil najvišjo povprečno oceno sodelujočih političnih analitikov za delovanje v mesecu aprilu.

Po drugi strani pa so ti izjemno kritični do Šarčeve nosilne kandidatke za evroposlanski stolček, Irene Joveve, po prvih evropskih nastopih pa tudi do edine spitzenkandidatke iz Slovenije, Violete Tomić.

Ocena uspešnosti delovanja vlade je prav tako iz meseca v mesec nižja.

Porazdelitev ocen za posamezne politike na petstopenjski lestvici si lahko podrobneje pogledate na tej povezavi.

V Domovininem projektu – ocenjevanju uspešnosti političnega delovanja slovenskih politikov – s poznavalci domače politične scene ne presojamo zgolj, oziroma predvsem, političnega delovanja v obče dobro.

Bolj kot to nas pri naših politikih zanima obvladovanje politične obrti. To pomeni, ali so politiki v opazovanem obdobju vlekli koristne poteze zase in za stranko. So izkoristili ponujene priložnosti? So se znali izogniti pastem in v zanje neugodnih razmerah zminimalizirati škodo?

So znali ustrezno nagovoriti javnost ali molčati v trenutkih, ko je tako politično najbolj smotrno …

Sodelujoči poznavalci politike: Luka Lisjak, Dejan Steinbuch, dr. Matej Lahovnik, Tino Mamić, Marko Pavlišič, Ivan Puc, Sebastjan Jeretič, Arne Zupančič, Sašo Ornik, Igor Vovk, Aljuš Pertinač, Bojan Požar, Rok Čakš








Prvo mesto Bernarda Brščiča je morda presenetljivo, a analitiki so z visoko oceno uspešnosti najbrž nagradili dejstvo, da je DOMU uspelo zbrati potrebnih 1.000 podpisov in se kvalificirati v evropsko volilno tekmo.

Po drugi strani zmerno zastavljena politika visoka mesta še vedno prinaša politikom NSi, čeprav je obenem na njihov račun slišati tudi nekatere kritične glasove.

Jelka Godec, Anže Logar in Romana Tomc kotirajo najvišje med politiki SDS, kar pritrjuje dejstvu, da je zmeren nastop načeloma nagrajen. A da ni pravila brez izjeme kaže precej slabša povprečna ocena za nosilca kandidatne liste te stranke, Milana Zvera.

Od vladnih politikov ostaja najbolje (o)cenjen gospodarski minister Zdravko Počivalšek, solidno kotira tudi koalicijski koordinator Luka Mesec, rep lestvice uspešnosti politikov pa lovijo sveži član DeSUSa Igor Šoltes, prvi SD-jevec na listi Matjaž Han in finančni minister Andrej Bertoncelj.

Predsednika vlade Marjana Šarca že drugi mesec zapored ni med politiki s povprečno oceno višjo od 2.5.

 

"Večina je bila precej neopazna in ni kaj oceniti," splošen sentiment med komentatorji povzema nekdanji poslanec Državljanske liste Marko Pavlišič. Kljub vsemu izpostavlja nekaj manjših dogodkov: "Bratuškova je našla svežo kandidatko za EU parlament, Janša je uspel z koalicijo z SLS, Jovova je pa preživela prvo javno soočenje."

Tino Mamić je opazil še poslanca NSi Jerneja Vrtovca, ki je "s preiskovanjem slabe banke in odkritim nasprotovanjem zgodovinski manipulaciji SD, ki hoče Primorsko razglasiti za anektirano pokrajino bil najbolj viden politik meseca aprila."







Morda Irena Joveva še ni imela prave priložnosti, da se našim političnim analitikom dokaže, saj je dejstvo, da njeno dosedanje politično udejstvovanje ocenjujejo izjemno kritično. Zanimivo bo videti njeno majsko oceno, ko bo za njo kampanja s televizijskimi soočenji in ko bo morebiti že odpotovala na novo delovno mesto v Bruselj.

Na dnu pa je pristala še ena novinka med našim izborom, nosilna kandidatka (evropske) Levice, Violeta Tomić. Ta si je "privoščila" nekaj mednarodnih nastopov, ki mejijo na blamažo, zato drugo mesto med najmanj uspešnimi politiki minulega meseca ni pretirano presenetljivo.

Tradicionalno slabo ostaja ocenjena falanga Socialnih demokratov, vključno z nosilno kandidatko Tanjo Fajon.

Mnogo bolj od izprašanih v javnomnenjskih anketah so analitiki kritični do predsednika vlade Marjana Šarca, ki so ga ocenili povsem enako kot marca.

Edini opozicijski politik na lestvici neuspešnosti je SDS-ov nosilni kandidat Milan Zver, za katerega očitno komentatorji ocenjujejo, da je njegov čas potekel.

 

"Za vse politike je bil to zelo povprečen mesec, če izvzamemo znano blamažo Violete Tomič na evropskem soočenju spitzenkandidatov,"ocenjuje Bojan Požar in dodaja, da se zdi, da lahko ta njena blamaža slovenski Levici odnese sicer pričakovani mandat evropskega poslanca.

Požar v minulem mesecu izpostavlja tudi razkritje zlorabe vojaške tajne službe OVS v politikantske namene, kar bo po njegovo mogoče celo končalo politično kariero Karla Erjavca. "No, vsaj moralo bi jo," pravi.

Slaba ocena pa gre po njegovem tudi Janezu Janši in Mateju Toninu, ker oklevata z ustanovitvijo preiskovalne komisije v primeru suma zlorabe Sove, v povezavi s kabinetom predsednika vlade in verjetno tudi Marjana Šarca osebno.

Tudi za dr. Mateja Lahovnika je nesprejemljivo, da Erjavec ne zna razložiti, zakaj je zamenjal poveljnika vojske, hkrati pa obstaja resen sum, da je OVS ministrstva prekoračila svoja pooblastila pri iskanju domnevnih novinarskih virov glede stanja načelnice generalštaba in razmer v vojski.

Na zapravljeno "izvrstno priložnost" Violete Tomić, ki jo je dobila kot ena izmed dveh vodilnih kandidatk Evropske Levice, opozarja tudi slovenski politični bloger Sašo Ornik in dodaja, da so pač njeni dosedanji nastopi bili dokaj slabi.

"Ne bom ocenjeval, ali temu botruje njena slaba angleščina, a tako je. Srečo ima, da ti nastopi bržkone ne bodo vplivali na rezultat Levice v Sloveniji," zaključuje Ornik.

Uspešnost vlade pod oceno "zadostno"


Ocena delovanja vlade je prvič, odkar izvajamo projekt, zdrsnila pod najnižjo "šolsko" pozitivno oceno.

Med sodelujočimi poznavalci politike je začutiti pričakovanje, da se vlada vendarle podstopi kakšnega nujnega resnega projekta, reforme, vendar ničesar takšnega ni na obzorju.

"V tem mesecu je vlada uspela v DZ spraviti zakon o znižanju obdavčitve regresa, to je pa tudi vse," pravi Marko Pavlišič

"Vlada mirno pluje naprej in k tej mirnosti bo vedno bolj prispevala osredotočenost medijev na evropske volitve," ocenjuje Sašo Ornik.  A kot pravi, je treba opozoriti, da pod površjem še vedno brbotajo stari problemi, od zdravstva do vojske. "Čas deljenja denarja v obliki višanja plač in višjega regresa je skorajda pri koncu."

Po prepričanju Bojana Požarja pa vlada Marjana Šarca še vedno vlada samo in zgolj zato, ker ni neke druge vlade, pri čemer Šarec hkrati dokazuje, da je njegov program še vedno samo to, da je predsednik vlade. "Znotraj vlade tudi ni nobenih (večjih) ambicij, vsaj nihče jih ne pokaže" pravi Požar. 

Tudi Sebastjan Jeretič meni, da je prišel čas za prikaz konkretnih rezultatov po resorjih. "Četudi ni velikih sistemskih rešitev, bi ministrstva lahko prikazala povsem operativne korake. Še posebej, ker poteka kampanja, v kateri bo bistvena mobilizacija volivcev."

Po besedah Mateja Lahovnika pa vlada še vedno jadra na krilih ugodnih mednarodnih gospodarskih razmer, saj je rast v evroobmočju in EU v prvem četrtletju presegla pričakovanja analitikov.

"Podatek, da se je število prejemnikov denarnih socialnih pomoči pri nas v obdobju visoke rasti rekordno povečalo, kaže na zlorabe sistema, ampak očitno se ministrici za delo ne zdi vredno revidirati sistema in predlagati ukrepov, s katerimi bi preprečili zlorabe," pravi ekonomist. 

Vlada tudi še ni predstavila nobenih pravih sistemskih ukrepov na področju zdravstva in varnosti, prav tako ni videti sistemskih ukrepov za zavarovanje schengenske meje in ljudi, ki tam živijo. 

Sodelavec Radia Študent, Arne Zupančič, pa opozarja, da se je vlada v zadnjem času na najpomembnejša dogajanja odzvala izrazito kontraproduktivno. "Medtem ko je celo pregovorno neodločna Velika Britanija v parlamentu sprejela urgentnost odzivanja na klimatske spremembe, tukajšnje politike zanima le prisluškovanje in pritiski na medije s strani Hrvaške."

[do_widget id=podcast-playlist-3]
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike