Ameriški zgodovinar o postkomunizmu, kulturnem boju, lustraciji, Orbanu, Janši …

Uredništvo
0

Luka Lisjak Gabrijelčič je za revijo Razpotja opravil intervju s Padraicom Kenneyem, ameriškim zgodovinarjem ter strokovnjakom za dinamiko družbenih in političnih sprememb, večinoma se ukvarja s sodobno zgodovino Vzhodne Evrope, s poudarkom na pokomunističnem obdobju.

Intervju se dotika njegovega najpomembnejšega dela Karneval revolucije: Srednja Evropa leta 1989, v njej opisuje dediščino četrt stoletja po padcu Berlinskega zidu in komunizma v Vzhodni Evropi.

Po mnenju Kenneya je velika napaka v razmišljanju prepričanje, da je šlo v letih 1989-91 za spontane dogodke. “Gre za pogosto, a nevarno zmoto, saj udeležencem odreka status avtonomnih akterjev,” trdi Kenney. Pri preučevanju političnih sprememb v Vzhodni Evropi je prišel do spoznanja, da nenasilni protesti lahko privedejo do spremembe režima.

Lisjak Gabrijelčič ameriškega zgodovinarja tudi povpraša o pogledu na kulturni boj v Sloveniji, na Madžarskem in Poljskem. Kenney je prepričan, da to ni glavna težava omenjenih držav, ampak da je do ideoloških spopadov glede pravic gejev, splava itd. moralo priti. Pod komunizmom ta vprašanja niso bila ključna, a po tem so morala priti na plano.

O lustraciji Kenney pravi takole:”Predvsem bi si bil želel, da bi bil konec komunizma bolj katarzičen, kot je bil, a na nenasilen način. Novi politični voditelji so bili skrajno previdni, da ne bi zdrsnili v retoriko »premagali smo jih, prasce« in so raje sodelovali z nekdanjimi komunisti. Nedvomno je dobro, da so tako ravnali; to je bil pomemben faktor uspeha tranzicije v srednjeevropski regiji. A hkrati sem prepričan, da bi lahko storili več: ljudem bi lahko jasneje pokazali, da je komunističnega obdobja zares konec.”

Madžarski premier Orbán je po njegovem mnenju čisti proizvod leta 1989 in njegov soustvarjalec. “Prepoznal je prazni prostor v pokomunistični politiki in ga zapolnil z lastno ponudbo, modernim populizmom, ki je privlačen tako za zmagovalce kot za poražence tranzicije. Tudi v Sloveniji imate junaka iz leta 1989, res pa preobrazba Janše ni bila tako dramatična kot Orbanova” še doda Kenney v reviji Razpotja.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime