Ameriški mediji v Trumpovi eri utrpeli hud padec zaupanja. Podobni trendi v Sloveniji

Reutersov inštitut za študij novinarstva je objavil že svoje deseto poročilo o stanju novinarstva in medijev po svetu. Poročilo zajema trende v 46 državah po svetu, ki skupaj zajemajo kar polovico svetovnega prebivalstva. Med njimi na žalost ni Slovenije, vendar pa je zaradi primerljivih slovenskih raziskav kljub temu mogoča primerjava z mednarodnimi trendi.

Začetek leta 2021, kar je bil čas izvedbe raziskave, je globalno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Ta je močno vplivala tudi na medijsko krajino ter še pospešila trende, ki so se glede medijev dogajali v preteklosti. Po drugi strani pa je kriza povečala željo po dostopu do kredibilnih virov novic, vendar se postavlja vprašanje, v kolikšni meri mediji to željo zadovoljili.

Podobne ugotovitve veljajo tudi za slovenske medije. Včasih se sicer zdi, da so ti s svojo izrazito polariziranostjo nekakšen unikum, toda v resnici je takšno stanje značilno tudi za druge države po svetu.

Najprej pa nekaj o tem, kako je medijski svet spremenila epidemija novega koronavirusa. Dejstvo namreč je, da smo se ljudje v tem času manj družili in pričakovali bi, da so si ljudje o aktualnem dogajanju želeli ostati obveščeni.

Rezultati teh pričakovanj pa nimajo podlage v raziskavi. Ta namreč kaže, da se je interes zanimanja za novice tudi v letu 2021 še naprej zmanjševal. Izjemi sta Nemčija in Nizozemska, kjer je padec majhen ali pa ga skoraj ni zaznati.

Zainteresiranost vprašanih za spremljanje novic od leta 2016 občutno upada. Vir: Reuters Institute Digital News Report 2021

Tiskani mediji izumirajo

Še bolj je novi koronavirus pospešil upadanje naklad tiskanih medijev. Trendi njihovega spremljanja sicer občutno upadajo že dolgo, a stanje se je v zadnjem letu le še poslabšalo, zato Reutersovi analitiki ugotavljajo, da je novi koronavirus pravzaprav zabil še en dodaten žebelj v njihovo krsto.

Še pred nekaj leti so sicer strokovnjaki pričakovali, da bo vsaj del bralcev, ki bo nehal brati tiskane medije, presedlal na spletne vsebine. Kot nakazuje raziskava, pa je bil ta optimizem lažen. Število naročnikov na spletne vsebine se je namreč povečalo le za malenkost. Najvišji delež ostaja v skandinavskih državah, kjer v povprečju znaša kar 28 %. Na sosednjem Hrvaškem recimo, pa zgolj 7 %.

Televizija ne izgublja svoje moči

Ena redkih zmagovalk koronavirusne krize je televizija. Tudi ta dolgoročno gledano sicer izgublja svoj vpliv, vendar pa so se trendi upadanja spremljanja novic na televiziji v zadnjem letu občutno ustavili.

V času krize so svoj ugled s pridom izkoristili tudi številni javni servisi, ki jim je tekom krize močno narastel ogled spletnih vsebin.

Zaupanje v medije na preizkušnji

Kriza z novim koronavirusom je na dodatno preizkušnjo postavila zaupanje v vire novic, ki jih spremljamo. Raziskava kaže, da je stopnja zaupanja v medije v primerjavi z lanskim letom na splošno narastla, in sicer za šest odstotnih točk in sedaj znaša 44 %. Prav nobenega dodatnega zaupanja pa si niso pridobile novice na družbenih omrežjih, kjer stopnja zaupanja znaša zgolj 24 %. Najbolj medijem zaupajo v Skandinaviji, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, Švici in na Portugalskem.

Percepcija zaupanja je sicer močno odvisna od starosti in politične orientiranosti. V Evropi tako na splošno velja, da medijem močno ne zaupajo mladi ter desno politično orientirani državljani. Ta razlika je še bolj občutna v ZDA, kjer kar tri četrtine desno usmerjenih državljanov meni, da medijska pokritost njihovih stališč ni poštena. Medijska obravnava politike v Trumpovem obdobju je prinesla drastičen padec zaupanja v medije kot je denimo CNN.

Raziskovalci so v tej državi opazili tudi, da se je spremljanje medijev prav med to ciljno skupino v zadnjem letu izrazito zmanjšalo, vzrok pa pripisujejo porazu Donalda Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika.

Tudi v Sloveniji podobni trendi

Čeprav omenjeno poročilo Slovenije ne vključuje pa lahko ob pregledu primerljivih poročil kot recimo podjetja Valicon lahko ugotovimo, da Slovenija deli izjemno podobne medijske trende kot ostali svet.

Najvišjo, a še vedno negativno stopnjo zaupanja med vsemi mediji uživa RTV Slovenija. Vendar je med ljudmi več tistih, ki tej medijski hiši ne zaupa, kot ji zaupa. Razlika med njimi znaša -4 odstotne točke. Še večja je pri ostalih medijih, kjer skupaj znaša kar -35 odstotnih točk. Trend padanja zaupanja v tradicionalne medije je v raziskavi Valicona v zadnjih letih očiten, s kratkim porastom ob začetku epidemije COVID-19.

Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da največjim medijem, kot so RTV Slovenija, POP TV, Večer, Delo, Dnevnik, najbolj zaupajo volivci strank leve opozicije, medtem ko jim volivci strank desno od sredine absolutno ne zaupajo. Nizko zaupanje uživajo tudi med politično neopredeljenimi državljani.

Nevolivci, volivci sredine ter podporniki vladne koalicije namreč raje spremljajo druge medije. Slovenija je po tej razklanosti, kot tudi dolgoročnem padajočem trendu zaupanja v medije močno podobna ZDA. Več o zaupanju volivcev različnih strank v slovenske medije preberite v našem članku: Zaupanje v medije, tudi v RTV Slovenija, ostaja negativno. In izrazito polarizirano.