Ameriški mediji v Trumpovi eri utrpeli hud padec zaupanja. Podobni trendi v Sloveniji
POSLUŠAJ ČLANEK
Reutersov inštitut za študij novinarstva je objavil že svoje deseto poročilo o stanju novinarstva in medijev po svetu. Poročilo zajema trende v 46 državah po svetu, ki skupaj zajemajo kar polovico svetovnega prebivalstva. Med njimi na žalost ni Slovenije, vendar pa je zaradi primerljivih slovenskih raziskav kljub temu mogoča primerjava z mednarodnimi trendi.
Začetek leta 2021, kar je bil čas izvedbe raziskave, je globalno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Ta je močno vplivala tudi na medijsko krajino ter še pospešila trende, ki so se glede medijev dogajali v preteklosti. Po drugi strani pa je kriza povečala željo po dostopu do kredibilnih virov novic, vendar se postavlja vprašanje, v kolikšni meri mediji to željo zadovoljili.
Podobne ugotovitve veljajo tudi za slovenske medije. Včasih se sicer zdi, da so ti s svojo izrazito polariziranostjo nekakšen unikum, toda v resnici je takšno stanje značilno tudi za druge države po svetu.
Najprej pa nekaj o tem, kako je medijski svet spremenila epidemija novega koronavirusa. Dejstvo namreč je, da smo se ljudje v tem času manj družili in pričakovali bi, da so si ljudje o aktualnem dogajanju želeli ostati obveščeni.
Rezultati teh pričakovanj pa nimajo podlage v raziskavi. Ta namreč kaže, da se je interes zanimanja za novice tudi v letu 2021 še naprej zmanjševal. Izjemi sta Nemčija in Nizozemska, kjer je padec majhen ali pa ga skoraj ni zaznati.
Še bolj je novi koronavirus pospešil upadanje naklad tiskanih medijev. Trendi njihovega spremljanja sicer občutno upadajo že dolgo, a stanje se je v zadnjem letu le še poslabšalo, zato Reutersovi analitiki ugotavljajo, da je novi koronavirus pravzaprav zabil še en dodaten žebelj v njihovo krsto.
Še pred nekaj leti so sicer strokovnjaki pričakovali, da bo vsaj del bralcev, ki bo nehal brati tiskane medije, presedlal na spletne vsebine. Kot nakazuje raziskava, pa je bil ta optimizem lažen. Število naročnikov na spletne vsebine se je namreč povečalo le za malenkost. Najvišji delež ostaja v skandinavskih državah, kjer v povprečju znaša kar 28 %. Na sosednjem Hrvaškem recimo, pa zgolj 7 %.
Ena redkih zmagovalk koronavirusne krize je televizija. Tudi ta dolgoročno gledano sicer izgublja svoj vpliv, vendar pa so se trendi upadanja spremljanja novic na televiziji v zadnjem letu občutno ustavili.
V času krize so svoj ugled s pridom izkoristili tudi številni javni servisi, ki jim je tekom krize močno narastel ogled spletnih vsebin.
Kriza z novim koronavirusom je na dodatno preizkušnjo postavila zaupanje v vire novic, ki jih spremljamo. Raziskava kaže, da je stopnja zaupanja v medije v primerjavi z lanskim letom na splošno narastla, in sicer za šest odstotnih točk in sedaj znaša 44 %. Prav nobenega dodatnega zaupanja pa si niso pridobile novice na družbenih omrežjih, kjer stopnja zaupanja znaša zgolj 24 %. Najbolj medijem zaupajo v Skandinaviji, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, Švici in na Portugalskem.
Percepcija zaupanja je sicer močno odvisna od starosti in politične orientiranosti. V Evropi tako na splošno velja, da medijem močno ne zaupajo mladi ter desno politično orientirani državljani. Ta razlika je še bolj občutna v ZDA, kjer kar tri četrtine desno usmerjenih državljanov meni, da medijska pokritost njihovih stališč ni poštena. Medijska obravnava politike v Trumpovem obdobju je prinesla drastičen padec zaupanja v medije kot je denimo CNN.
Raziskovalci so v tej državi opazili tudi, da se je spremljanje medijev prav med to ciljno skupino v zadnjem letu izrazito zmanjšalo, vzrok pa pripisujejo porazu Donalda Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika.
Čeprav omenjeno poročilo Slovenije ne vključuje pa lahko ob pregledu primerljivih poročil kot recimo podjetja Valicon lahko ugotovimo, da Slovenija deli izjemno podobne medijske trende kot ostali svet.
Najvišjo, a še vedno negativno stopnjo zaupanja med vsemi mediji uživa RTV Slovenija. Vendar je med ljudmi več tistih, ki tej medijski hiši ne zaupa, kot ji zaupa. Razlika med njimi znaša -4 odstotne točke. Še večja je pri ostalih medijih, kjer skupaj znaša kar -35 odstotnih točk. Trend padanja zaupanja v tradicionalne medije je v raziskavi Valicona v zadnjih letih očiten, s kratkim porastom ob začetku epidemije COVID-19.
Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da največjim medijem, kot so RTV Slovenija, POP TV, Večer, Delo, Dnevnik, najbolj zaupajo volivci strank leve opozicije, medtem ko jim volivci strank desno od sredine absolutno ne zaupajo. Nizko zaupanje uživajo tudi med politično neopredeljenimi državljani.
Nevolivci, volivci sredine ter podporniki vladne koalicije namreč raje spremljajo druge medije. Slovenija je po tej razklanosti, kot tudi dolgoročnem padajočem trendu zaupanja v medije močno podobna ZDA. Več o zaupanju volivcev različnih strank v slovenske medije preberite v našem članku: Zaupanje v medije, tudi v RTV Slovenija, ostaja negativno. In izrazito polarizirano.
Začetek leta 2021, kar je bil čas izvedbe raziskave, je globalno zaznamovala pandemija novega koronavirusa. Ta je močno vplivala tudi na medijsko krajino ter še pospešila trende, ki so se glede medijev dogajali v preteklosti. Po drugi strani pa je kriza povečala željo po dostopu do kredibilnih virov novic, vendar se postavlja vprašanje, v kolikšni meri mediji to željo zadovoljili.
Podobne ugotovitve veljajo tudi za slovenske medije. Včasih se sicer zdi, da so ti s svojo izrazito polariziranostjo nekakšen unikum, toda v resnici je takšno stanje značilno tudi za druge države po svetu.
Najprej pa nekaj o tem, kako je medijski svet spremenila epidemija novega koronavirusa. Dejstvo namreč je, da smo se ljudje v tem času manj družili in pričakovali bi, da so si ljudje o aktualnem dogajanju želeli ostati obveščeni.
Rezultati teh pričakovanj pa nimajo podlage v raziskavi. Ta namreč kaže, da se je interes zanimanja za novice tudi v letu 2021 še naprej zmanjševal. Izjemi sta Nemčija in Nizozemska, kjer je padec majhen ali pa ga skoraj ni zaznati.
Tiskani mediji izumirajo
Še bolj je novi koronavirus pospešil upadanje naklad tiskanih medijev. Trendi njihovega spremljanja sicer občutno upadajo že dolgo, a stanje se je v zadnjem letu le še poslabšalo, zato Reutersovi analitiki ugotavljajo, da je novi koronavirus pravzaprav zabil še en dodaten žebelj v njihovo krsto.
Še pred nekaj leti so sicer strokovnjaki pričakovali, da bo vsaj del bralcev, ki bo nehal brati tiskane medije, presedlal na spletne vsebine. Kot nakazuje raziskava, pa je bil ta optimizem lažen. Število naročnikov na spletne vsebine se je namreč povečalo le za malenkost. Najvišji delež ostaja v skandinavskih državah, kjer v povprečju znaša kar 28 %. Na sosednjem Hrvaškem recimo, pa zgolj 7 %.
Televizija ne izgublja svoje moči
Ena redkih zmagovalk koronavirusne krize je televizija. Tudi ta dolgoročno gledano sicer izgublja svoj vpliv, vendar pa so se trendi upadanja spremljanja novic na televiziji v zadnjem letu občutno ustavili.
V času krize so svoj ugled s pridom izkoristili tudi številni javni servisi, ki jim je tekom krize močno narastel ogled spletnih vsebin.
Zaupanje v medije na preizkušnji
Kriza z novim koronavirusom je na dodatno preizkušnjo postavila zaupanje v vire novic, ki jih spremljamo. Raziskava kaže, da je stopnja zaupanja v medije v primerjavi z lanskim letom na splošno narastla, in sicer za šest odstotnih točk in sedaj znaša 44 %. Prav nobenega dodatnega zaupanja pa si niso pridobile novice na družbenih omrežjih, kjer stopnja zaupanja znaša zgolj 24 %. Najbolj medijem zaupajo v Skandinaviji, na Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, Švici in na Portugalskem.
Percepcija zaupanja je sicer močno odvisna od starosti in politične orientiranosti. V Evropi tako na splošno velja, da medijem močno ne zaupajo mladi ter desno politično orientirani državljani. Ta razlika je še bolj občutna v ZDA, kjer kar tri četrtine desno usmerjenih državljanov meni, da medijska pokritost njihovih stališč ni poštena. Medijska obravnava politike v Trumpovem obdobju je prinesla drastičen padec zaupanja v medije kot je denimo CNN.
Raziskovalci so v tej državi opazili tudi, da se je spremljanje medijev prav med to ciljno skupino v zadnjem letu izrazito zmanjšalo, vzrok pa pripisujejo porazu Donalda Trumpa na volitvah za ameriškega predsednika.
Tudi v Sloveniji podobni trendi
Čeprav omenjeno poročilo Slovenije ne vključuje pa lahko ob pregledu primerljivih poročil kot recimo podjetja Valicon lahko ugotovimo, da Slovenija deli izjemno podobne medijske trende kot ostali svet.
Najvišjo, a še vedno negativno stopnjo zaupanja med vsemi mediji uživa RTV Slovenija. Vendar je med ljudmi več tistih, ki tej medijski hiši ne zaupa, kot ji zaupa. Razlika med njimi znaša -4 odstotne točke. Še večja je pri ostalih medijih, kjer skupaj znaša kar -35 odstotnih točk. Trend padanja zaupanja v tradicionalne medije je v raziskavi Valicona v zadnjih letih očiten, s kratkim porastom ob začetku epidemije COVID-19.
Tudi v Sloveniji lahko opazimo, da največjim medijem, kot so RTV Slovenija, POP TV, Večer, Delo, Dnevnik, najbolj zaupajo volivci strank leve opozicije, medtem ko jim volivci strank desno od sredine absolutno ne zaupajo. Nizko zaupanje uživajo tudi med politično neopredeljenimi državljani.
Nevolivci, volivci sredine ter podporniki vladne koalicije namreč raje spremljajo druge medije. Slovenija je po tej razklanosti, kot tudi dolgoročnem padajočem trendu zaupanja v medije močno podobna ZDA. Več o zaupanju volivcev različnih strank v slovenske medije preberite v našem članku: Zaupanje v medije, tudi v RTV Slovenija, ostaja negativno. In izrazito polarizirano.
Zadnje objave
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Vsak človek v povprečju zaužije 18 kg plastike
22. 4. 2024 ob 10:40
Prevozniška družba Arriva tudi za moške uporablja ženski slovnični spol
22. 4. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Rajko Podgoršek
Mediji morajo skrbeti za čim bolj široko, svobodno in kritično izmenjavo mnenj. Pa ne samo na področju dnevne politike. V Sloveniji je mogoče že to velik problem, da do nedavnega ni bilo res pluralizma dnevno-političnih medijev.
V ZDA je težava, da so mediji izključili iz debate bolj strateške teme, kot je vprašanje migracij, demografije, varnosti in kriminala, pristopa do okolja, davkov itd. Praktično celotni republikanski in konservativni tabor je tukaj izključen iz medijske MSM debate, ki jo določata demokratsko oz. modro obarvana New York in Kalifornija (East coast in West coast). Je pa trend podoben po Evropi, kjer recimo imamo težave na področjih migracih in tudi energetsko-podnebnih politik (npr. nemška dilema glede 'Energiewende'). Potem pa ljudje migrirajo na Twitter, 4chan., Youtube streame in ostale nove kanale informacij. Mediji so si v bistvu sami krivi. Pa bi imeli z modernimi tehnologijami veliko možnosti za prave forumske debate v smislu starih Aten, možnost za navzrkižna soočanja, analize. Ampak teh orodij ne uporabijo z namenom konstruirati vključujoče in pluralne medijske realnosti.
rasputin
Mediji so postali trobila posameznih političnih opcij. (Samo)cenzura v skladu z načeli raznoraznih Velikih Bratov je postala pravilo. Politična korektnost in sovražni govor ustvarjajo disidente, ki zaenkrat še končajo v gulagih, ampak zgodovina se menda rada ponavlja. Pogrezamo se v močvirje anti-intelektualnega primitivizma, povprečništva, nekakšnega "čredništva", v katerem je izstopanje iz povprečja naglavni greh, ki se kaznuje z "brisanjem". T.i. cancel culture, kultura brisanja, je postala pomembno orodje socialnih omrežij in posameznikov. Če ne misliš tako kot jaz, ki sem na prevladujoči uniformni miselnosti, potem zate ni prostora pod mojim soncem.
rasputin
Popravljam: ... ki zaenkrat še NE končajo v gulagih ...
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.