Amerika se na Balkanu najbolj zanese na Hrvaško, saj Slovenija “podlega ruskemu vplivu”

Uredništvo
10

Ko so pred slabim mesecem dni prihajali prvi mednarodni odzivi na odločitev Arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji, je bil zelo zanimiv diplomatski, pa vendar poveden odgovor ameriške diplomacije.

Veleposlaništvi ZDA v Ljubljani in Zagrebu sta v kratkih uradnih izjavah povedali, da “je na vladah obeh držav, da rešita dvostranski spor, kar verjamemo, da bo uspelo”.

Ocena analitikov z Zahoda je, da je Slovenija zaradi podleganja ruskemu vplivu vse manj zanesljiv partner v regiji in podporo vse bolj dajejo drugi vzhajajoči zaveznici – Hrvaški.

Se to pozna tudi na stališču Amerike do arbitražne odločitve? Taka izjava namreč pomeni, da se ZDA ob pravno zavezujoči odločitvi mednarodnega sodišča, ki ga priznavajo same in ves zahodni svet, ne mislijo opredeliti za spoštovanje take odločbe in mednarodnega prava ter se (vsaj navidez) distancirajo od spora.

To pa v diplomatskem smislu pomeni, da mora obstajati nek vzrok, da se nočejo javno opredeliti za spoštovanje odločitve, ki bi sicer bilo edino logično. Ta vzrok je lahko neko nestrinjanje s slovensko politiko, neka močnejša podpora hrvaški politiki ali pa pač oboje.

In čeprav je večina domačih analitikov v komentarjih te diplomatske izjave razlagala širši geostrateški ameriški pogled na zahodni Balkan, postaja vedno bolj jasno, da se je slovenska politika morala ZDA nekako zameriti oz. je te ne odobravajo.

Kako Američani vidijo zahodni Balkan

Kot vsaka globalna ali regionalna sila, se seveda tudi Američani na Balkanu ravnajo predvsem ali pa samo po svojih (geostrateških) interesih. In ti so trenutno precej bolj zapleteni, pa tudi za ZDA neugodni kot so bili še pred 10 leti, ko je izgledalo, da sta edina perspektiva zahodnega Balkana EU in NATO.

Od začetka svetovne gospodarske krize 2008 do danes pa se je na političnem parketu v Evropi in po svetu spremenilo precej – resna gospodarska in dolžniška kriza, ki je dosti bolj prizadela južno Evropo in ustvarila določen razkol v EU, nestabilnost na Bližnjem Vzhodu in ruski poseg v sirsko državljansko vojno, ukrajinska kriza, ki je na višku ustvarila atmosfero nove hladne vojne, nato pa še migrantska kriza z zahodnobalkansko potjo.

V luči vseh teh dogajanj tako ZDA tudi na Balkanu iščejo zaveznike, ki bi trdno stali za prozahodnimi in proameriškimi stališči. Rusija je namreč v zadnjih letih v regiji povečala svoj vpliv – ne toliko v Srbiji kot v Makedoniji, BiH, Črni gori, pa tudi Albaniji. Deloma je to posledica agresivnejšega ruskega nastopa v vsej zunanji politiki, še bolj pa težav na samem Balkanu.

Kaj se v zadnjih letih dogaja na Balkanu?

V zadnjih letih, predvsem sorazmerno z gospodarsko in finančo krizo, so se razmere na Balkanu v večji ali manjši meri destabilizirale. Znova so se okrepili nacionalizmi, ki v tem “sodčku smodnika” niso bili nikoli zares zatrti ali rešeni, v času Titove Jugoslavije pa se jih skušalo potlačiti.

Tako se je denimo močno okrepilo albansko gibanje v Makedoniji in deloma v Črni gori. Makedonija je tako v zadnjih letih zašla v veliko politično krizo, kjer se kopja najostreje krešejo med zagovorniki in nasprotniki albanske avtonomije. Nestabilnost je “pljusknila” tudi v Črno goro, kjer pa je še večji faktor ruski vpliv prek srbske manjšine.

Najjasneje pa se mednacionalna trenja verjetno vidijo v BiH, kjer so najglasnejši Srbi v avtonomni Republiki Srpski, ki so pred letom in pol brez dovoljenja oblasti v Sarajevu uvedli nov praznik. V pokrajini se tako že govori o večji avtonomiji, ponekod celo o neodvisnosti. V BiH pa niso nezadovoljni le Srbi – veliko pripomb imajo tudi Hrvatje, katerih bosanska skupnost ima tradicionalno močne povezave predvsem s HDZ.

Kakšno vlogo ima Hrvaška?

In tako pridemo do Hrvaške, ki je leta 2013 kot nekakšen svetilnik v nemirni regiji vstopila v EU. Že od jugoslovanskih vojn dalje je Hrvaška močan ameriški zaveznik, saj so ji ZDA že v 90. v izjavah in orožju stale ob strani ob boju z JLA in Miloševićevo velikosrbsko idejo. Država in razmeroma velika hrvaška vojska sta tako z odprtimi rokami sprejeli ameriško pomoč.

Danes je Hrvaška poleg Srbije (kjer se ZDA z Rusijo še vedno težko borijo za resen vpliv) najmočnejši igralec v regiji in pa garant relativne stabilnosti. Kljub vsem simpatiziranjem z nacionalizmom je hrvaški politični prostor v primerjavi z ostalimi balkanskimi dokaj zmeren, demokratičen in prozahoden, kar se je še okrepilo s prihodom “sredinskih” strank (npr. Most).

Zakaj Slovenija za ZDA ni tako privlačna

Zaradi vsega naštetega je danes Hrvaška najpomembnejša ameriška zaveznica in partnerka v regiji. Tega pa še zdaleč ne moremo trditi za Slovenijo, ki je že v osnovi bistveno manj zanimiva – je pol manjša, ima bistveno manjšo vojsko, stabilnejšo soseščino, v njej pa manj vpliva.

Ne samo da Američani v Sloveniji nimajo konkretnejših interesov (blagovna menjava je zelo majhna), Slovenija (sploh v zadnjih letih) celo odkrito “koketira” in sklepa razmeroma velike posle z Rusijo. Zadnji uradni slovenski obisk v Rusiji je bil denimo februarja, kjer se je podpisalo za kar 650 mio evrov poslov.

Slovensko podleganje ruskemu vplivu tako kot vzrok, da se Zahod pri ustavljanju ruskega vpliva v regiji vse bolj naslanja na Hrvaško, navaja tudi ugledna ameriška revija Foreign Affairs.

Tako je pač naivno pričakovati, da bo vse to minilo brez posledic za slovensko-ameriške odnose, če drugega ne vsaj na načelnem nivoju. Če smo pošteni, nas torej ne sme čuditi odtegnitev podpore arbitražni razsodbi.

10 KOMENTARJI

  1. V tem primeru ima Amerika čisto prav.
    Ne moreš sedeti na dveh stolih: biti v Evropski skupnosti in Natu, od katerih pričakuješ podporo in zaščito,
    po drugi strani pa se po pasje dobrikati Rusiji in ob vsaki priložnost nesramno bruhati po Ameriki.
    Kdor tako dela, izvisi. osan+mi ga ena in druga stran, in čisto prav mu je, da nosi posledice.

    Zadnji čas je, da pridejo volivci k pameti in se režim v Sloveniji spremeni, tako da pride na oblast bolj verodostojna politika, saj je država zaradi dolgotrajne neumne levičarske politike še iz časa hladne vojne in “neuvrščenosti” ostala v mednarodnem prostoru popolnoma brez prijateljev in je povsod samo še tarča posmeha, namesto da bi bila spoštovana in cenjena.

  2. Se strinjam z mnenjem Slehernika – vendar se bojim, da tisti “zadnji čas” še ni nastopil. Jugonostalgija, napačno usmerjeno negodovanje, klanjanje rdeči zvezdi – to je realnost v Sloveniji. Za vse težave malega človeka je po javnem mnenju kriva demokracija – ne pa tisti, ki nam vladajo ves čas po osamosvojitvi (razen nekaj kratkih presledkov) in ki pripadajo prav kontinuiteti iz bivše Juge. Vedno močnejše so zahteve po popolni ukinitvi zasebne pobude (koncesije v zdravstvu, otroškem varstvu itd.), vsak dan skozi birokratske postopke državljani občutimo trdo roko nadzora s strani oblastnikov. Da o sodstvu ne izgubljam besed, prav tako ne o enakosti državljanov pri različnih inšpekcijskih nadzorih.
    Jaz še ne vidim luči na koncu tunela, zaslepljenost in ozkoglednost je pri večini državljanov še močno prisotna. Upanje prinaša mlada generacija – seveda ne tista, ki se izgublja v različnih oblikah zasvojenosti in lenobe.
    Po pravici rečeno, že zaradi take kritične pripombe se počutim nelagodno. Veliki brat me opazuje …

    • Spoštovana Helena, težava je v tem, da so naš režim kar dobro prečitali v tujini, zlasti slabo ga pa tudi še po sedemdesetih letih poznamo doma. Tudi osamosvojitelji ga ob svojem času niso dovolj spoznali, da bi ga pravočasno onemogočili in izpulili z njegovimi mafijskimi koreninami vred. To se jim zdaj vsem po vrsti maščuje.

      Seveda se maščuje tudi nam vsem, ki kot volivci in davkoplačevalci nismo dovolj premislili, kam nas bo pripeljalo, če jih bomo še naprej volili. Podlegli smo propagandnim lažem – in še jim podlegamo. Za ostali svet, ki ni odvisen od domačih medijev oziroma propagandnih laži, je zadeva popolnoma jasna: tak “sistem” ne more uspeti, nikoli in nikjer na svetu ni uspel in nikoli ne bo. Za njim ostane samo gorje in nasilno prelita kri. Tudi jugoslovanski eksperiment je bil “uspešen” le toliko časa, dokler so ga velikodušno financirali Američani, potem se je zrušil vase. In tako bo tudi s sedanjim, ne more biti drugače. Verjamemo pa lahko, da je nekaterim, ki uživajo privilegije in se sončijo na absolutni oblasti, si lahko privoščijo karkoli, tudi zločine, v njem najlepše, zato ga na vse kriplje branijo. A ti vendarle ne predstavljajo večine, ki ji sedijo na vratu in jo ropajo. Ko bo zmanjkalo tujega denarja, bo s sprenevedanjem konec, na dan bo prišla gola in bosa, žalostna resnica…

  3. Popolnoma se strinjam s člankom in Slehernikom. Na Zahodu so po slovenskem dolgem blefiranju le spoznali, da imajo opraviti z edino komunistično enklavo v Evropi in zato nimamo več nobenega prijatelja in zaveznika. Temu spoznanju in vzdušju je sledila tudi arbitražna sodba, saj se je Sloveniji celo posmehnila s cevovodi in kablovodi v Jadransko morje, brez povezave in stika znjim. Je pa sreča v nesreči, da Amerika podpira hrvaško stališče, ki ne priznava arbitraže, torej lastne zmage in slovenskega poraza in vrača status quo ante 25. 6. 1991.
    So pa zadeve še bolj kompleksne, saj ameriški diplomati pogosto in tudi verjetno pri nas še sledijo demokratski politiki in zaenkrat marsikje še ignorirajo Trumpa, ki bi mogoče v zvezi z Rusijo zavzel drugačna stališča. Tudi Evropa bo zaradi nestrinjanja s Trumpom, ameriški politiki nagajala in podpirala arbitražo. Kakorkoliže, trmasto vztrajanje z implementacijo, ki jo goni naša politika, se ne bo obneslo, ker bo Hrvaška tudi preko HDZ in EPP počasi pridobila premoč tudi v EU.

  4. Upam, da ste brali ,kaj je povedal Laris Gaiser, namreč, da podpredsednik Pence noče sprejeti Pahorja ali govoriti z njim, želel mu je plozati o Arbitraži…saj je Pence dovolil le fotkanje, ko se srečujejo te dni nakje v EU…povedano vse!!!

    Pahor, liži dupence Putinu Groznemu- pojdi Putinu plozat o tem kaj si zakuhal, pa naj on pomaga ?
    Bumbarji, sedeli bi na vseh mogočih stolčih in se smeškali vsem.
    Komunajzarska hinavščina, licemerstvo, podtalnost in sveta komunistična laž in nič več!

  5. Kaj se jezite? Saj smo poslali za veleposlanika v Washington sekretarja zunanjega ministrstva Republike Slovenije, prepričanega Hrvata po rodu g. Vidovića. Pa tudi obmejno rešitev na Dragonji nam je 1991. leta zakuhal pokojni direktor VGP Hidro Koper, prepričan Hrvat. Dajte se malo ozreti okrog sebe in se vprašajte, kaj Slovenci delajo z zavednimi Slovenci? Predvsem jih ignorirajo ali mečejo iz služb. Desetletja že vem, da so Hrvati spletli po vsem svetu, v vseh sredinah vezi in si s tem ohranili milijarde, ki bi jih morali plačate temu ali onemu za vojno škodo, mi pa plozamo Prešernovo o dobrem sosedu in vragu, kot, da se v 170 letih nismo nič naučili. In, kateri “kopitar” naj sedaj sodi slovensko oblast in njene poteze, ki so v škodo Slovencem (!!!) in Sloveniji. V 26 letih bi se tudi nekomunistična stran lahko izkazala, če bi ji njihovi ljudje verjeli. Pa delajo z njo, predvsem s svobodomiselnimi in domoljubnimi, kot svinja z mehom. Sicer pa bo vse rešil zveličavni Tone Kuntner, s svojo poezijo in s svojimi gromov niškimi recitacijami. Beda!

    • Je o tem Hidru na Dragonji znanega kaj več? Vedno sem se spraševal, kako je mogoče, da smo se po osamosvojitvi umikali od kamnoloma, kjer je prej bila meja med republikama, po hribu navzdol proti Dragonji, ne da bi o tem dobili kakšne informacije, razprave, zakaj je to dobro. No, sicer pa vemo: pri nas je za vse slabo kriv JJ in gotovo je imel prste vmes tudi pri tem – a vseeno me zanima resnica!

      Tudi reakcija na gradnjo hrvaškega obmejnega prehoda je bila, presenetljivo, izredno medla. Človek bo pričakoval, da bodo že takoj prvi dan, ko so začeli z gradnjo, naši odločno porinili z buldožerjem vse skupaj v Dragonjo in jih nagnali, ne pa se zgolj zadovoljili s Valentićevo izjavo, da to “ne prejudicira meje”. Naj naši poskusijo zdaj na podoben način “ne prejudicirati meje” kje na ozemlju, ki si ga lastijo Hrvati, da vidimo, kako bodo to tolerirali oni nam…

  6. kje kupujemo dobrine?lidl,hofer,intespar,spar,eurospin,bauhaus,baumax,obi. kje delamo-renault itd.ne nakladajte ker živimo in ustvarjamo večinoma v zahodnoevropskem prostoru,vendar premalo z sosedo italijo.še berlin ima xy procentov večjo blagovno menjavo z rusijo in to na en dan ne na celo leto.

  7. Pa kaj bi še radi. Imamo predsednico ZDA in predsednika Rusije na naši strani. Po celem svetu imamo močne korenine. Le ritilizniki od nekdaj zlivajo gnojnico po naši SLOVANSKI zemlji in jo zastrupljajo. Karlo še bolj bodi samozavesten v javnosti, pa gremo naprej. Kandidiraj za predsednika države pa boš izvoljen. Iz ministrstva pa naženi kolaborante, ki so pridili odnose med nami in brati Hrvati. Naša vera in govorica sta si zelo ,zelo podobni. Nam manjka le malo več samozaupanja in zdrave agresivnosti. Vse dobro se nam bo vrnilo, tako pravijo tudi v Vatikanu. ČUK

  8. Slehernik. Bom pogledal po dokumentaciji in navedel, kdo bi se lahko česa spomnil. Sicer pa je Zmago pl. Jelinčič dijakom gimnazije Ljubljane-Moste razlagal kot gost na OIV Državljanska kultura, da naj bi bilo izrečeno s strani enega od generalov JLA, da Slovenija zasede Istro in sicer tisti del, ki je bil v okviru Avstrije v času Avstro-Ogrske, pa se pri nas niso hoteli odločiti za to ponudbo z Reke. Ne smemo pa pozabiti, da je takrat po Sloveniji plalo tudi gibanje za državo brez orožja, tako, kot naj bi Maister zasedel Koroško brez prelivanja krvi. Slednje sta propagirala Pogačnik-Tavčar, prvo pa tisti, ki je posredno kriv za sedanje suše po poljih v Sloveniji, ker je nasprotoval gradnji visokogorskih zadrževalnikov po vzoru Avstrije, Italije, Švice. V morju zato slovenski ribiči ne morejo do ribjih in drugih jat, ki priplavajo okrog rta Savudrija v Piranski zaliv, na kopnem pa kmetje – poljedelci, vinogradniki,vrtnarji in drugi do najdragocenejše tekočine – vode. V obeh primerih so na boljšem Hrvatje. Tim. siromašni milijarderji.

Dodaj odgovor za Sarkazem Prekliči

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime