Sporočilo Amazonske sinode: Cerkev mora sestopiti s svojega prestola in zaživeti evangelij v praksi

Andreja Barat
40

Amazonska sinoda je torej končana. Lahko bi rekli: tresla se je gora, rodila se je … no, to bomo še videli kaj. Zadnja beseda je namreč papeževa. Dogajanje na sinodi je bilo deležno veliko pozornosti katoliške javnosti in priporočila, ki so jih sklenili sinodalni očetje, so zelo konkretna in v nekaterih pogledih tudi revolucionarna.

Sinoda pro et contra

Sinode pa si ne bomo zapomnili le po zgornjem, pač pa tudi po hudih nasprotovanjih le tej s strani ultra konservativnih katoliških krogov. Videti je, da jih je zmotilo prav vse, od oblek predstavnikov domorodcev in njihovih simbolov do nekaterih udeležencev sinode in skoraj vsega, kar je izjavil papež …

Udeleženci sinode poročajo o mirnem in dialoškem vzdušju na sinodi, ki je bilo zaznamovano z veliko svobode govora, kjer je vsak udeleženec lahko izrazil svoje misli. Tako je vsaj povedal kardinal Schönborn.

Vendar če v teh dneh odpreš nekaj tujih spletnih katoliških portalov, imaš občutek, da le ti poročajo o dveh različnih sinodah. Nekateri se zgražajo in vpijejo o malikovanju, obujanju poganstva, zaroti zoper prvine katolištva in v celotnem tritedenskem zasedanju škofov ne najdejo nič dobrega in pozitivnega … drugi pa poročajo o končnem odpiranju Cerkve navzven, o vračanju k evangeliju in potrebnih spremembah …

Pa pustimo ob strani takšna in drugačna trenja, vedno v zgodovini Cerkve so bila, nenazadnje se Cerkev preko njih tudi prečiščuje, in si poizkusimo čimbolj objektivno ogledati, kaj ključnega je po tritedenskem zasedanju prinesla sinoda in kaj so sinodalni očetje prepoznali kot vredno, da najde mesto v sklepnem dokumentu.

Škoda bi bilo, če bi zaradi obrobnih sporov spregledali duhovno bogastvo, ki nam ga sinoda prinaša.

Kajti škoda bi bilo, če bi zaradi obrobnih sporov spregledali duhovno bogastvo, ki nam ga sinoda prinaša. Tudi če nas na ali ob njej kaj moti, ostanimo vseeno toliko odprti, da zmoremo videti tudi dobro in pozitivno. In ravno ta odprtost naj bo merilo po katerem presojamo pristnost in pravi namen našega, kdaj tudi kritičnega glasu, ko je le ta potreben.

4 poti k spreobrnjenju!

Ključno sporočilo sinode je, da mora Cerkev sestopiti s svojega prestola in z roko v roki skupaj z ljudstvi vsega sveta zaživeti evangelij v praksi in ga z ljubeznijo in spoštovanjem oznanjevati … Da sta zavzemanje in skrb za uboge, zapostavljene in izkoriščane neločljiva od evangeljskega sporočila. Da v njeno skrb in zaščito spada tudi narava in da je uničevanje ter brutalno izkoriščanje le te greh. Da mora Cerkev sneti svoja, zgolj evropska, oblačila in si sproščeno nadeti tudi amazonska. Da mora evangelij, ki naj ga oznani vsemu svetu, živeti najprej sama. Da je potrebno spreobrnjenje, tako na osebni kot kolektivni ravni. Tako v Amazoniji kot v Ljubljani. Kulturno, ekološko, družbeno in pastoralno spreobrnjenje.

Ekološki greh

Sinodalni očetje so tudi priporočili, naj moralni teologi podrobneje definirajo ekološki greh. Po novem boste torej pri spovedi morali omeniti tudi to, da ste jogurtov lonček vrgli med mešane odpadke in morda celo moliti za ozdravljenje družinskega debla, ker je vaš oče pred leti peljal star pralni stroj v gozd …

Šalo na stran, ekološki greh je resna zadeva in čeprav se nam zdi, da je ekologija pogosto močno politično in ideološko obarvana, nas to ne odvezuje skrbi za naš skupni dom. Uničevanje le tega zaradi dobička je greh in tudi na tem področju potrebujemo tako posamezniki kot človeštvo temeljito spreobrnjenje. In ravno Cerkev lahko tukaj ponudi pristno ekologijo, ki ne bo ideološko in politično obarvana, ampak bo izvirala iz ljubezni in odgovornosti do stvarstva in bo preko spoštovanja stvarstva vodila k Stvarniku.

Viri probati, ženski diakonat in amazonski liturgični obred

V zaključnem dokumentu je poudarjen pomen celibata v katoliški Cerkvi kot velik dar. Ker pa le ta ni temelj duhovništva in tudi ne absolutni pogoj zanj, so prav tako dali priporočilo, da se v izrednih razmerah na amazonskem območju dovoli tudi posvečenje preverjenih poročenih mož v duhovniško službo.

Prav tako je v zaključnem dokumentu odprta možnost za uvedbo ženskega diakonata in uradno opredelitev služb, ki jih mnoge ženske v Cerkvi že opravljajo.

Nov je tudi predlog, ki ima veliko podporo, da se ustanovi poseben amazonski liturgični obred. Le ta bi upošteval družbene in kulturne posebnosti amazonskega prebivalstva in tako postal 23. obred katoliške cerkve.

Zadnja beseda papeževa

Papež je že napovedal, da bo postsinodalna spodbuda objavljena do konca leta. Istočasno pa je dejal, da moramo imeti tudi pogum za ustvarjalnost, za ustvarjalne rešitve … nenazadnje je tudi Sveti Duh kreator – ustvarjalec, zato ni nujno, da bodo poti in rešitve v postsinodalni spodbudi takšne kot si predstavljamo …

V pridigi ob zaključku sinode pa se je obrnil tudi na kritike in opozoril tako imenovano »katoliško elito«, da je zelo nevarno osredotočati se na malenkosti in izpred oči izgubiti bistveno.

Nekateri namreč vztrajno in nadvse samozavestno kritizirajo pravzaprav vse, kar je v povezavi tako s sinodo kot tudi papežem.

Hudič hoče uničiti Cerkev

Res je, kar pravijo konzervativci, da hoče hudič uničiti sveto Cerkev. Vendar pa ima zato veliko bolj zvita in prefinjena orožja kot so ta, da nam v Cerkev umesti poganske kipce, v liturgijo pretihotapi nekaj kulturološko-pogansko obarvanih prvin in spusti zakonskega moža ali celo žensko malo bližje oltarju …

Prav tako se nam ni potrebno z zahodnega prestola boriti proti tujim malikom, ker imamo dovolj svojih. Kipci Pachamame, ki so, zaradi svojega poganskega ozadja, zaplavali v rimski reki, niso tisti maliki, ki se jih moramo bati. Zelo verjetno hudiča bolj moti ženska rodovitnost, ki jo ti kipci predstavljajo, kot pa Boga moti to, da so jih začasno postavili v Cerkev.

Imamo druge malike preko katerih se pobožno in v svečanih (tudi duhovniških) oblačilih klanjamo mamonu, proti katerimi so kipci Pachamame etnološke otroške ropotuljice. To so mamoni denarja, moči, vpliva, individualizma … Močno podcenjujemo hudiča, če menimo, da od časov našega pokristjanjevanja ni izpopolnil svojih metod. Ena teh je gotovo ta, da nas zavede, da v imenu boja proti njemu rušimo dobro in se sončimo v svojem pravičništvu. Zelo otročje dojemamo Boga, če menimo, da je ogrožen zaradi nekaj lesenih podob, izrazoslovja in povezanosti z naravo, ki je drugačno od zahodnega in iskanja novih poti, po katerih bi lahko prinesli evangelij tudi v najbolj oddaljene kraje sveta.

Res je, hudič hoče uničiti katoliško Cerkev. A je ne bodo uničili amazonski običaji, viri probati, ženske službe, poganske podobe … Pravzaprav je nič ne bo uničilo, ker ima Jezusovo obljubo, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Ji pa škodi razkol in napuh tistih, ki jim je lastni prav pomembnejši od Božje volje in naivnost tistih, ki prvim nekritično sledijo.

Cerkev sama ima namreč tudi naročilo, da svojih talentov ne zakoplje, ampak jih razvija, množi, da raste, napreduje in postaja vedno bolj Kristusova nevesta. In nevesta ne spregleda svojega ljubega ženina zgolj zato, ker si je oblekel druga oblačila in namesto klobuka nadel perjanico, ampak gre z njim in za njim, kamorkoli jo ta kliče.

40 KOMENTARJI

  1. “Cerkev mora sestopiti s svojega prestola in zaživeti evangelij v praksi”

    Ja, to, to! Cerkev! Samo da meni, tebi, njemu, nama, vama … ni treba zaživeti evangelij! Tam namreč piše:

    Ko je Jezus to slišal, mu je rekel: »Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš, razdaj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!« (Lk 18,22)

    Ma ne dam svoj prav! Svojega benflna! Svoj ugled v družbi! NE DAM! NE DAŠ! NE DA! NE DAVA! NE DASTA! …

  2. Bom kasneje napisal nekoliko daljši komentar. Zaenkrat pa samo toliko: avtorica, podobno kot številni drugi komentatorji, na glavni verski problem Amazonije gleda z popolnoma napačnega vidika. Glavni problem katolištva v Amazoniji namreč niso Indijanci, temveč množično odpadanje od vere v mestnih središčih. Mogoče tega ne ve, ampak približno 80% prebivalcev Amazonije živi v velikih mestih, ki so sama večja kot Slovenija (npr. Manaus). In tu, kot nasploh v vsej Braziliji, Cerkev množično izgublja vernike na račun radikalnih protestantov. Misliti, da bo ta eksodus rešil amazonski liturgični obred ter kip Pachamame v cerkvah, se mi zdi v najboljšem primeru naivno. Ravno nasprotno, s terena že prihajajo novice, kako protestanti v teh in podobnih državah to že aktivno izkoriščajo za očitanje Cerkvi malikovanja.

  3. počakajte, da vas kristjanov toliko pomre ali opusti vero, da vas bo samo se 100.. pol se boste pa že zmenili med sabo, kaj bogec hoce/noce… brez skrbi, zadnji boste vedeli 100% kako in kaj in se strinjali tudi 100% med sabo…

    lepo je gledat propad rkcja..

      • na pivo? ne dajem privat inštrukcij, kaj vse je narobe z vašim verskim razmišljanjem. Je dovolj knjig na voljo, da se lahko sami izobrazite, kje vse vam vaše računice tako hudo falijo, da vam 2+2 vrze 5 ven..

        poskusite prebrat Bog kot zabloda od richard dawkinsa, za začetek.

      • kar tolažite se s takimi floskulami.
        in ne provociram jst, ampak realnost. Realnost je drugačna, kot si vi mislite. Ni nobenega dokaza za kakršnokoli magično bitje.. vaše molitve so samo blebetanje sami sebi.
        že 2000 let in več iščete konkretne dokaze za magično bitje, in vendar ne morete sproducirat niti enega..

    • Nevidni,naj te opozorim,ti na glavi stojiš! Zato “vidiš” propad RKC (v bistvu pa je obratno!RKC raste).In še : tebi je lepo zato,ker imaš naval krvi v glavo.Euforija,ki te v glavo “peče”.Lahko bi rekel,da imaš sindrom “cepca” !

  4. Eni očitno nočejo razumeti ničesar. Ti, ki so to sinodo vodili, skupaj s ”papežem” ”Frančiškom”, delajo na uničenju Katoliške Cerkve. Če Cerkev ne bi bila Božja in če Jezus ne bi obljubil, da je peklenska vrata ne bodo premagala ( vendar je to obljubo dal Cerkvi in ne Petru ), bi propadla že z II. Vatikanskim koncilom. Ta sinoda je zgolj nadaljevanje II. Vatikanskega koncila.
    In ti ljudje prejemajo denar od Sorosa in drugih organizacij, ki med drugim podpirajo splav. Pa ena zadnjih novic, da so ukradli menda 500.000.000,00 EUR nekim ameriškim fundacijam in to ti isti, ki se delajo za takšne prijatelje ubogih. Lahko verjamete v pravljice, v teorijo evolucije, v socializem ali pa v Bergoglia, lahko pa poiščete resnico, ki je toliko očitna, mogoče preveč očitna, da bi se jo videlo.

    • upanje umre zadnje. Take plane so imele vse religije, ki so danes na smetišču zgodovine. Ko je neka stvar tako očitno narobe, kot je vaša religija, je samo stvar časa. In ta trend, ko vas je vsako leto občutno manj je.. da se izrazim sodobno.. je nevzdrzen. Kot gospodarstvo, ki se napaja iz nafte in smeti z CO2jem..

      in to tudi vi sami verniki opažate. In seveda v vaši navadi lepo tiščite glavce v pesek, kot pri vseh drugih dejstvih, ki ne ustrezajo vaši mentalni sliki naše skupne realnosti.

      • Nevidni,najprej: ti sanjaš ! To o nekih religijah,mi o Katoliški Cerkvi. Ti nam ponujaš lastno smetišče,a mi ga nočemo in ga tudi ne potrebujemo.
        Obnašaš se kot šakal,ki upa na mrhovino,ker jo voha.Vendar se tvoj voh slabo orientira.Ti vohaš lastno “mrhovino”. In šala mala,kmalu boš sam sebe čavsnil !
        Si pač tolko narcisoidno “zatucan”,da prepričan v lastno neskončno veličino,ki ne vidi,niti zmore razumeti,da je svet vsaj malo večji od tvojega lastnega nosu.
        Pusti drugim živeti,če si ti po lastni zaslugi rad v lastnem “blatu”.

      • kot da ni katoliška cerkev religija… vsak vernik misli, da je njegova vera tista prava, edina..
        pa naj bo to musliman, budist, al pa oni iz indije, ki verjamejo v mnozico bogov…

        srorček.. o blatu pa.. se samo ti valjaš.. vedno prva stvar ki jo napišeš je takole blatenje in .. kolk ne spoštujemo tvojega mnenja. in bla bla bla..

  5. Andreja Barat si želi bolj progresivno Cerkev. Tako se je pač odločila in za to ima gotovo utemeljene razloge, ki jih lahko vsak razume in upošteva. Težko pa je razumeti njeno nerazumevanje, da imajo lahko utemeljene razloge tudi katoličani, ki si ne želijo bolj progresivne Cerkve.

    Zato je težko razumeti tudi to, da Domovina objavlja take prispevke. Torej ne zaradi progresivnosti Andreje Barat, ampak zaradi njenega neresnega pisanja o ljudeh, s katerimi se ne strinja.

  6. Torej, kot rečeno še nekoliko daljši komentar na članek. Mislim, da je pogled avtorice v marsičem zgrešen oz. zamegljen zaradi njenega lastnega pozitivnega odnosa do pogleda na razvoj Cerkve, ki ga deli z večino udeležencev sinode. V nadaljevanju bom izpostavil nekaj najpomembnejših problemov.

    Članek sicer ni tako poln omalovaževanja do kritikov sedanje prevladujoče teološke usmeritve kot smo ga običajno vajeni (npr. pri intervjuju z zakoncema Volčič), ampak ne glede na to je to mogoče opaziti tudi tukaj. Kakšen pomen ima npr. etiketrianje z “ultrakonservativci”. Kaj v katoliškem kontekstu to sploh pomeni? Kritiki so zaskrbljeni zaradi konkretnih stvari, ki so po njihovem mnenju nezdružljivi s katoliško vero. Zakaj je skrb za doktrino kar neaenkrat nekaj “ultrakonservativnega”. Avtorica tu pada v enak način komunikacije kot sekularni levičarji, ki vsako nestrinjanje z njihovo agendo enačijo z nazadnjaštvom.

    Morda bi gospa Barat lahko tudi konkretno odgovorila na nekatere strahove “konservativcev”. Npr. na to, da kako izjeme pogosto kmalu postanejo pravilo. Ali nas pomirila glede izjav nekaterih škofov (npr. enega od vodilnih ideologov sinode Erwina Krautlerja), ki pravijo, da je t.i. ženski diakonat samo ena od stopenj do ženskega duhovništva, ki je po nauku Cerkve, kot ga je potrdil Janez Pavel II., nemogoče.

    Nekaj glede problematičnega fokusa sinode glede na dejanske razmere v Amazoniji sem že zapisal zgoraj. Kot rečeno, glavni problem Cerkve tam predstavlja enormni odpad vernikov na račun radikalnih protestantov. Očitno ti nudijo Brazilcem nekaj, kar jim Katoliška cerkev ne nudi več. Glede na splošno prepredenost tamkajšnjega klera in episkopata s t.i. teologijo osvoboditve nekako dvomim, da je problem prevelika “konservativnost”.

    Tretjič, ne morem se strinjati s samo premisa članka, ki gre v smeri potrebe po radikalni prenovi. Kot da je v nekdanji Cerkvi bilo vse narobe (“sedela je na prestolu”), po pastoralni prenovi pa bo vse super in krasno. Tak način dojemanja Cerkve in njene zgodovine je globoko nepošten do naših prednikov. Kot da v Cerkvi v zadnjih stoletjih ni bilo množice svetnikov, kot da se v tem času v njej niso rodila nekatera največja umetniška dela, kot da konec koncev ni bilo ogromno del usmiljenja itd. In po drugi strani, kaj vse je v Cerkvi narobe v zadnjih 50-ih letih od zadnjega koncila, odkar se je tak način razmišljanja uveljavil!

    Četrtič, glede malikovanja je avtorica zašla močno mimo. Malikovanje v strogem pomenu besede ni kar nekaj poljubnega. Neurejen odnos do materialnih dobrin še ni malikovanje, čeprav je seveda problem oz. greh. Malikovati pomeni častiti nekaj, kar ni Bog, na božji način. Naše češčenje gre namreč le Bogu. Malikovanje in posledično apostazija je bilo v judovsko-krščanski tradiciji zato vedno razumljeno kot najhujši greh. Kristjani po vsem svetu še danes izgubljajo življenje, ker nočejo malikovati, avtorica pa poklekanje pred kip poganskega božanstva odpravlja z levo roko. Tudi kristjani v rimskih časih so morali zažgati le malo kadila… prava malenkost bi danes marsikdo rekel, kajne?

    Sklicevanje na žensko plodnost kot nekaj dobrega je v tem oziru ravno tako zgrešeno. Seveda je plodnost nekaj dobrega, ampak njej ne gre naše češčenje, ker kot vse druge dobrine prihaja od Boga. V Stari zavezi je ničkoliko najostrejših obsodb kulta plodnosti, ki so jih prakticirala tedanja ljudstva na Bližnjem vzhodu, tudi preko obrednega spolnega občevanja.

    O pasteh inkulturacije oz. o tanki meji je bilo na zgleden način sicer vse že povedano v včerajšnjem komentarju Martina Nahtigala.

    Nekaj besed si zasluži tudi t.i. “amazonski liturgični obred”. Prava karikatura birokratizma je, če si predstavljamo, da lahko liturgični obred nastane kar tako na eni sindi … drugi katoliški liturgični obredi so nastajali stoletja s počasno organsko rastjo. Pri njihovem razvoju so pogosto sodelovali veliki svetniki. Npr., pri liturgiji uniatov (ki je v bistvu skorajda enaka pravoslavni litugiji) je odločilno sodeloval sv. Janez Zlatoust. Sedaj pa naj bi kar tako iz predala potegnili nov liturgični obred … Bog se usmili!

    Za konec bi izpostavil še to, da mi še nihče od liberalnih katoličanov, ki se zavzemajo za “evangeljsko Cerkev”, ni pojasnil, kako je lahko pravovernost v nasprotju z evangelijem. Pravovernost pomeni končno le to: pravilno razumeti evangelij. In Jezus v njem ne pravi le “Odpuščeno ti je”, temveč tudi “Pojdi, in odslej ne greši več”. Skratka, ni prišel odpravit postave, temveč jo dopolnit.

    Skratka, glede na katastrofalne posledice, ki so jih že imele take in podobne liberalne pobude, smo lahko upravičeno zaskrbljeni. Poglejte samo, kakšno je stanje Cerkve v Beneluksu in v Nemčiji, kjer so najbolj radikalno uveljavljali “duh koncila.” Bojim se, da tudi v Amazoniji po tej sinodi ne bo nič boljše.

    • super komenter Matija !
      največji problem katolikov pa je ta, da smo preveč nevedni in ne poznamo svoje vere, Svetega Pisma, obredja, izročila in predvsem razlogov za vse to, mi vse to prepuščamo Magisteriju, češ, naj misli namesto nas. Protestanti so načitani in četudi imajo samo Bibijo, jo poznajo in vedo, kdo so. Za njih je jasno: “Jezus je Gospod.”
      Je kdo slišal ta stavek na sinodi? Se je sploh govorilo o tem, da je Jezus rekel: pojdite in krščujte VSE NARODE v Imenu Očeta in Sina in Svetega Duha ? Bistvo naše vere: En krst, ena vera, en Gospod Jezus Kristus. Tako preprosto je to.

  7. Prebral članek in komentarje in se sprašujem,a smo res resni,ali smo v bistvu neresni ? V bistvu se delamo bolj pomembne, kot je to potrebno in nujno. V bistvu se ob pomembnih temah samo smešimo. Eni bi radi formo in vse tisto okrasje,ki se je spletlo skozi stoletja.Vsak je nekaj dodal in danes mora vse to ostati.Drugi pa iščejo bistvo,vsebino,ki je enostavno in nič kaj kompliciranega. In kaj- konflikt ! A je to potrebno ?
    Če je Cerkev tudi Kristusova,Božja,in je, kaj lahko gre narobe ? Samo tisto,kar mi ljudje “fulamo”.Nič drugega !
    Naša naloga je,da krmarimo in ostajamo na POTI. Problem je,da ne moremo vsi “krmariti”. Točno vemo kdo je “krmar”! In kdo odgovarja ! Običajno so največji “kritiki” “krmarja” tisti,ki radi lagodno kritizirajo in ne želijo prevzemati odgovornosti.In še več,ko je potrebno odgovarjati,se običajno “skrijejo”.
    Papež ima izjemno odgovornost ,ki jo tudi prevzema in pogumno nosi. Tisti,ki pišete in govorite o papežu,ki uničuje Cerkev,ste v bistvu problematični in hecni.Vi torej dvomite v Jezusa Kristusa in Sv.Duha in njihovo moč ? Ste verniki ali ste kvazi verniki ?
    Namreč,karkoli papežu “uspe storiti narobe”, bo, po vašem mnenju, šlo Cerkvi narobe za večne čase ? Pa saj ste hecni !
    Če papežu “uspe” malo ali močno zavijugati s Cerkvijo,to ne pomeni,da smo zgrmeli s POTI. Na koncu je Cerkev le “zavarovana”.
    Vi “pravoverni”, namesto,da godrnjate,raje molite,pomagajte kjer se da in zaupajte Jezusu Kristusu in Sv.Duhu.Tako boste gotovo več dobrega storili,kot pa,da iščete “dlako v jajcu” in pozabljate,da je osebna molitev izjemnega pomena za vsakega kristjana.Več,ko bomo molili,bolje bo !
    Skromnost,iskrenost,poštenost,zvestoba,zaupanje,modrost,upanje,vera,ljubezen,ravnotežje daleč pred formo in ukazovalnostjo !
    Maliki,maliki-najhujši “malik” je denar,bogastvo,pohlep,napuh,kvazi vera in izživljanje nad ljudmi v imenu nekoga ! Ljudje v Cerkvi so imeli z vsem naštetim velike probleme in še danes obstajajo in živijo.
    Papež z “Amazonijo” ne počne nič slabega ali celo norega.
    Mi,v Evropi smo problem.Mi, pravoverni in vsi ostali evropski katoličani bi se morali bolj potruditi in ne le godrnjati.Mi ne opravljamo zadovoljivo svojih verskih nalog.Najlažje je kazati s prstom na druge !
    Najbolj kritične Jezusove prilike govorijo nam!

    • Cerkev razpade, kadar ima dva papeža. Ne bo prvič, bo pa zadnjič. Strela je napovedala prihod lažnega papeža in Vatikan bo kmalu bankrotiral. Prispevkov je vedno manj in insolventnost ni več daleč.

    • Slovenskemu štoru kot vedno uspe predstaviti bistvo.
      Vzadnjič se pogovarjam z eno starejšo gospo(90+),zelo razgledano in globoko verno,pa ji rečem,da imam sama včasih zelo drugačen pogled na to in ono,pa mi samo odgovori:prav je,da imaš svoj pogled,važno le,da ga uskladiš s zadnjo besedo,ki je papeževa.
      Že sem hotela nekaj nazaj reči,a me je “nekaj”(Nekaj?)ustavilo in posedlo….”zadelo”,da sem še dolgo razmišljala.
      Priznam,da se tudi meni veliko papeživih potez ne zdi ravno modrih,celo pogubnih za katoliško vero v kontekstu priseljevanja muslimanskih hord še posebej.
      Kar pa se te sinode tiče,pa mi niti malo ni všeč,ko vidim ozadje financerjev,med njimi celo Soros.Pa znani prostozidarji?
      Pa kaj imajo taki ljudje,ki financirajo vse kar je že nemoralno,kaj šele protiversko,početi v denarnici sinode??
      Ali so tudi to spet razna natolcevanja tistih,ki so proti papežu kot takem.??

      • Proti ali za? Če bomo za, bomo končali kot nesrečni INDIJANCI (etnocid in genocid)
        V Rusiji nas pa tudi ne bodo marali, kot so vzeli belce iz JAR. V Rusiji bodo imeli križ, Jezusa in Marijo, mi se bomo pa klanjali Allahu. Naše vnukinje bodo nosile čadorje in burke. Kučani in Jankovići si bodo pa postavili luksuzne vile z bazeni – v Rusijo.

    • Če se samo na kratko odzovem na zgornji komentar, ki ga je napisal “Slovenski štor”.

      Precej resnice je v tem, kar ste napisali, a hkrati tudi kar nekaj “slepilnih manevrov”. Seveda imate prav, ko pravite, da se vsi moramo pri sebi spreobrniti. Nihče od nas ni popoln, imate prav. Ampak to še ne pomeni, da moramo zaradi tega biti tiho, ko vidimo problematične stvari in ne izhajamo iz naših lastnih občutkov, temveč iz nauka Cerkve.. na probleme smo dolžni tudi opozarjati, govoriti resnico v ljubezni. Progresivci radi govorijo o “dobi laikov”, ampak očitno je ta “doba laikov” omejena samo na tisto delovanje, ki je všeč taistim progresivcem. Da ne bo pomote, nočem vas etiketirati, opozorjam samo na to, da če doba laikov kaj pomeni, potem imamo do besede pravico tudi “konservativni laiki”. Če bi naši voditelji to nalogo dobro opravljali, se nam ne bi bilo potrebno oglašati. Znani katoliški pisec Vittorio Messori je pred kratkim v intervjuju dejal, da kako cela vrsta škofov privatno vije roke nad sedanjo prevladujočo teološko linijo, oglasiti si pa ne upajo. Zato se pač oglašajo laiki, številni iz občutka dolžnosti. Verjemenite, da sam v tem ne najdem nobenega posebnega užitka, čutim pa dolžnost opozoriti na nekatere stvari. Saj navsezadnje je avtorica tega članka tudi laična katoličanka.

      Drugič, ko pravite o papežu. Res je, papeža smo dolžni spoštovati in zanj moliti. Nismo pa dolžni vseh njegovih besed in pobud vzeti kot sveto resnico. Sveti Duh papežu zagotavlja, da ne bo razglasil verske zmote, ampak to še ne pomeni, da je vsak Petrov naslednik tudi vir popolne modrosti v vseh stvareh in na vseh področjih. Poglejte si samo nekatere papeže v 14. in 15. stoletju… Skratka, nič ni narobe, če tudi do nekaterih papeževih izjav in pobud pristopamo s previdnostjo, če imamo za to resen vzrok in če nas pri tem vodi ljubezen in skrb za Cerkev. Prava lojalnost pač ne pomeni slepega strinjanja v vsaki stvari… In končno, zanima me, ali so vsi, ki so sedaj tako navdušeni nad vsako Frančiškovo besedo, na enak način sprejemali tudi vse pobude Benedikta XVI. Ali drugih papežev .. kaj vedo npr. o učenju sv. Pija X. o hereziji modernizma?

      Cerkev ima Kristusovo zagotovilo, da ne bo propadla. Nima pa zagotovila, da ne bo zašla v hudo krizo. V tej se je navsezadnje pogosto tudi že znašla, večkrat prav zaradi slabega vodstva svojih najvišjih pastirjev. Lutrova kriza bi se lahko zelo drugače končala, če bi takrat v Rimu vladali drugačni papeži, če navedem samo en primer.

      Tisto o malikih tudi preprosto ne drži, kot sem že napisal. Malikovati neko naravno silo ali kaj podobnega pač ni isto kot imeti neurejen odnos do premoženja (seveda je tudi to problem, da ne bo kdo narobe razumel).

      Končno se strinjam, da je naša prva naloga molitev. In zvestoba Kristusovi Cerkvi. Nato pa naj sledi še vse drugo, tudi spoštljiva kritika, če se nam po resnem premisleku in spraševanju vesti zdi potrebna.

  8. “V pridigi ob zaključku sinode pa se je (papež) obrnil tudi na kritike in opozoril tako imenovano »katoliško elito«, da je zelo nevarno osredotočati se na malenkosti in izpred oči izgubiti bistveno.”

    Torej, če papež, ki opozarja na katoliško elito ni najelitnejša katoliška elita, potem ne vem, kdo je. Dobro se je opozoril sam pred sabo.

  9. Odlična vsebina članka. V mojih molitvah bo prošnja, da zmore čimveč ljudi odpreti srce in razločevati, kaj je tukaj res od Boga in kaj od sovražnika. Sama sem mnenja, da so naštete spremembe zelo pozitivne, potrebne in več kot dobrodošle in v resnici navdahnjene od Svetega Duha. Bog živi svojo Cerkev in papeža, podeli nam milosti, da se po Cerkvi zgodi Tvoja volja!

  10. Cerkev ima Kristusovo zagotovilo, da ne bo propadla.”
    cerkev trdi da ima … zagotovilo ….
    velika razlika..
    Katera? Frančiškova ali Kirilova?
    Naša, ki je podpirala in še podpira vahabite tako v Evropi kot na BV? V dreku smo do vratu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime