Amazonijo bolj ogroža druga katastrofa, trdi amazonski škof, ki pravi, da tamkajšnja Cerkev pozna Amazonijo bolje od politikov
POSLUŠAJ ČLANEK
Požar v Amazoniji je dodobra razburkal mednarodno javnost in dvignil na noge mnoge okoljske aktiviste. Zanimiv pogled Brazlike, ki je napol Slovenka, je na Domovini pritegnil mnogo pozornosti.
A zdaj se pozornost vse bolj širi na politično področje. V središče prihaja vprašanje odnosa do sedanje brazilske oblasti, mednarodnega zaupanja predsedniku Jairu Bolsonaru. Slišati pa je tudi glas Katoliške cerkve v Braziliji, ki ima na zadeve svoj pogled.
Brazilska Katoliška cerkev je bila eno od središč "teologije osvoboditve" in bi ji zato že vnaprej kdo lahko očital tako rekoč komunistična stališča. Že tradicionalno je bila katoliška tam zelo glasna in zavzeta za revne in izkoriščane in prepoznavno kritična do režimov in podjetij.
Razhajanja z Vatikanom so bila mestoma zelo huda. Danes pa je Brazilija, pravzaprav ravno Amazonija, eno od središč pobude za razširitev duhovniškega poklica izven meja celibata. Zavzemajo se, da bi se v duhovništvo lahko posvečali tudi "viri probati", preizkušeni moški (in morda celo ženske).
Pragmatični razlog v ozadju je izjemno pomanjkanje duhovnikov. A cerkev, ki je prestala tako hude preizkušnje in živela tako radikalna stališča, je tudi pri vprašanju duhovnih poklicev pač brez sprenevedanja radikalna. Vprašanje "viri probati" bo tudi ena od glavnih točk "Amazonske sinode", ki se pripravlja v Vatikanu. Prvenstveno pa bo govor o ekoloških vprašanjih.
Eden ključnih akterjev na obeh področjih je upokojeni amazonski škof Erwin Kräutler, po rodu iz Avstrije. Ob požaru je jasno spregovoril o svojih stališčih.
Vztraja pri soodgovornosti industrializiranih držav za izkoriščanje in uničenje deževnega gozda. "Države G7 in druge države se morajo vprašati, koliko so vpletene v uničenje," je dejal Kräutler v intervjuju katoliške tiskovne agencije (KNA) v Altamiri v Braziliji. "Kam gre les iz nezakonito posekanih gozdov Amazonije in vsi mlečni in mesni izdelki, za katere je tropski pragozd zgorel?" Povedal je, da seveda niso proti izvozu surovin, a da je pri tem treba upoštevati obremenitev za okolje in grožnjo prebivalstvu. Pravi, da verjetno nobena država, v katero Amazonija izvaža svojo rudo, ne bi bila pripravljena sprejeti takega tveganja za svoje prebivalstvo ali okolje.
Za predsednika Bolsonara trdi, da o Amazoniji nima pojma in je že v kampanji pokazal, da se nima namena zavzemati za avtohtona ljudstva. Obljubil je le, da bo Amazonijo "razvil" za nacionalna in mednarodna podjetja. Cerkev pa čuti zavezo, pravi, da prispeva k obrambi in ohranjanju Amazonije. Pripomnil je, da amazonski škofje to območje poznajo "očitno bolje kot politiki".
"Za Indijance je to območje dežela njihovega preživetja, dežela njihovih mitov, njihovih obredov, dežela življenja," je dejal v videu na spletnem portalu švicarskega Neue Zürcher Zeitung. "Vlada in "neokapitalistična družba" pa po drugi strani to ozemlje vidijo le pod vidikom "nakupa in prodaje", pravi Kräutler: "Torej gre za zemljo za življenje ali zemljo kot blago."
"Delali bomo za Amazonijo in Indijance z vsemi sredstvi," je rekel škof Kräutler in se skliceval na prihajajočo sinodo Amazonije, ki bo obravnavala to vprašanje: "Gre za obrambo Amazonije pred brezvestnim izkoriščanjem in uničenjem."
V intrevjuju ob svojem 80. rojstnem dnevu je obtožil sedanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, da je "protidomorodsko naravnan". Razlog za to so bile napovedi Bolsonara o odpiranju okoljskih območij in domorodnih rezervatov za gospodarsko rabo multinacionalk.
Prejšnji teden so v regijo Amazonke prispele brazilske vojaške enote za boj proti požarom. Poleg napotitve približno 44.000 vojakov guvernerji regije zahtevajo nadaljevanje dejavnosti "Amazonskega sklada", ki sta ga financirali Nemčija in Norveška. Plačuje za projekte varstva gozdov in nadzorovanja okolja.
Odkar je januarja prevzel funkcijo, brazilski predsednik Bolsonaro blokira dejavnosti sklada. Med drugim želi ustaviti sodelovanje organizacij za varstvo okolja pri izvedbi projekta.
Sklad financira tudi nadzor državne okoljske agencije Ibama. Od januarja je Ibama naložila 23 odstotkov manj glob kot lani, je poročala Nemška katoliška tiskovna agencija (KNA), ki se sklicuje na časopis "Folha de S. Paulo" (prejšnji ponedeljek). Vendar je plačanih le pet odstotkov vseh glob; Pogosto procesi tečejo leta. V letu 2017 je bilo plačanih le 0,3 odstotka takratnih kazni.
Guvernerji se zdaj želijo sami pogajati s tujimi donatorji. "Varstvo gozdov v njegovi državi ni mogoče brez sredstev iz tujine", je dejal guverner amazonske države Wilson Miranda Lima v "Folha de S. Paulo". Lima meni, da Bolsonarovi komentarji kmete spodbujajo h kršenju okoljskih zakonov.
Na stanje se je odzvala tudi avstrijska Karitas in zbira donacije za nakup dihalnih mask, vodnih črpalk, šotorov, orodja in zdravil.
A zdaj se pozornost vse bolj širi na politično področje. V središče prihaja vprašanje odnosa do sedanje brazilske oblasti, mednarodnega zaupanja predsedniku Jairu Bolsonaru. Slišati pa je tudi glas Katoliške cerkve v Braziliji, ki ima na zadeve svoj pogled.
Cerkev "teologije osvoboditve" tudi danes kritična
Brazilska Katoliška cerkev je bila eno od središč "teologije osvoboditve" in bi ji zato že vnaprej kdo lahko očital tako rekoč komunistična stališča. Že tradicionalno je bila katoliška tam zelo glasna in zavzeta za revne in izkoriščane in prepoznavno kritična do režimov in podjetij.
Razhajanja z Vatikanom so bila mestoma zelo huda. Danes pa je Brazilija, pravzaprav ravno Amazonija, eno od središč pobude za razširitev duhovniškega poklica izven meja celibata. Zavzemajo se, da bi se v duhovništvo lahko posvečali tudi "viri probati", preizkušeni moški (in morda celo ženske).
Pragmatični razlog v ozadju je izjemno pomanjkanje duhovnikov. A cerkev, ki je prestala tako hude preizkušnje in živela tako radikalna stališča, je tudi pri vprašanju duhovnih poklicev pač brez sprenevedanja radikalna. Vprašanje "viri probati" bo tudi ena od glavnih točk "Amazonske sinode", ki se pripravlja v Vatikanu. Prvenstveno pa bo govor o ekoloških vprašanjih.
Upokojeni škof: Bolsonaro nima pojma!
Eden ključnih akterjev na obeh področjih je upokojeni amazonski škof Erwin Kräutler, po rodu iz Avstrije. Ob požaru je jasno spregovoril o svojih stališčih.
Vztraja pri soodgovornosti industrializiranih držav za izkoriščanje in uničenje deževnega gozda. "Države G7 in druge države se morajo vprašati, koliko so vpletene v uničenje," je dejal Kräutler v intervjuju katoliške tiskovne agencije (KNA) v Altamiri v Braziliji. "Kam gre les iz nezakonito posekanih gozdov Amazonije in vsi mlečni in mesni izdelki, za katere je tropski pragozd zgorel?" Povedal je, da seveda niso proti izvozu surovin, a da je pri tem treba upoštevati obremenitev za okolje in grožnjo prebivalstvu. Pravi, da verjetno nobena država, v katero Amazonija izvaža svojo rudo, ne bi bila pripravljena sprejeti takega tveganja za svoje prebivalstvo ali okolje.
Za predsednika Bolsonara trdi, da o Amazoniji nima pojma in je že v kampanji pokazal, da se nima namena zavzemati za avtohtona ljudstva. Obljubil je le, da bo Amazonijo "razvil" za nacionalna in mednarodna podjetja. Cerkev pa čuti zavezo, pravi, da prispeva k obrambi in ohranjanju Amazonije. Pripomnil je, da amazonski škofje to območje poznajo "očitno bolje kot politiki".
"Za Indijance je to območje dežela njihovega preživetja, dežela njihovih mitov, njihovih obredov, dežela življenja," je dejal v videu na spletnem portalu švicarskega Neue Zürcher Zeitung. "Vlada in "neokapitalistična družba" pa po drugi strani to ozemlje vidijo le pod vidikom "nakupa in prodaje", pravi Kräutler: "Torej gre za zemljo za življenje ali zemljo kot blago."
"Delali bomo za Amazonijo in Indijance z vsemi sredstvi," je rekel škof Kräutler in se skliceval na prihajajočo sinodo Amazonije, ki bo obravnavala to vprašanje: "Gre za obrambo Amazonije pred brezvestnim izkoriščanjem in uničenjem."
V intrevjuju ob svojem 80. rojstnem dnevu je obtožil sedanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, da je "protidomorodsko naravnan". Razlog za to so bile napovedi Bolsonara o odpiranju okoljskih območij in domorodnih rezervatov za gospodarsko rabo multinacionalk.
Potrebujemo tujo pomoč
Prejšnji teden so v regijo Amazonke prispele brazilske vojaške enote za boj proti požarom. Poleg napotitve približno 44.000 vojakov guvernerji regije zahtevajo nadaljevanje dejavnosti "Amazonskega sklada", ki sta ga financirali Nemčija in Norveška. Plačuje za projekte varstva gozdov in nadzorovanja okolja.
Odkar je januarja prevzel funkcijo, brazilski predsednik Bolsonaro blokira dejavnosti sklada. Med drugim želi ustaviti sodelovanje organizacij za varstvo okolja pri izvedbi projekta.
Sklad financira tudi nadzor državne okoljske agencije Ibama. Od januarja je Ibama naložila 23 odstotkov manj glob kot lani, je poročala Nemška katoliška tiskovna agencija (KNA), ki se sklicuje na časopis "Folha de S. Paulo" (prejšnji ponedeljek). Vendar je plačanih le pet odstotkov vseh glob; Pogosto procesi tečejo leta. V letu 2017 je bilo plačanih le 0,3 odstotka takratnih kazni.
Guvernerji se zdaj želijo sami pogajati s tujimi donatorji. "Varstvo gozdov v njegovi državi ni mogoče brez sredstev iz tujine", je dejal guverner amazonske države Wilson Miranda Lima v "Folha de S. Paulo". Lima meni, da Bolsonarovi komentarji kmete spodbujajo h kršenju okoljskih zakonov.
Na stanje se je odzvala tudi avstrijska Karitas in zbira donacije za nakup dihalnih mask, vodnih črpalk, šotorov, orodja in zdravil.
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
2 komentarja
Friderik
Omenjeni upokojeni škof je ali neveden ali laže. Ricardo Salles, aktualni brazilski okoljski minister je povedal drugače in povedno podprl s podatki, fakti. Lažje tudi zamolčana resnica.
Janez321
Ta amazonska sinoda tudi glede na pripravljalna besedila hvali poganske običaje amazonskih domorodcev ( med njimi so tudi običaji detomora itd., v preteklosti tudi žrtvovanja ljudi njihovim bogovom ali boljše rečeno demonom ). Ta sinoda vodi direktno v gnosticizem ( mati zemlja, kateri se v končni fazi žrtvuje tudi otroke, sicer pa danes splav, kaj je ), ki je dejansko satanitem. Že prvi cerkveni očetje so obsodili gnosticizem.
Sedaj se vidi, kako modernisti lažejo. V histeriji po II. Vatikanskem koncilu so pravili, da se mora cerkev vrniti k svojim začetkom, naj bi spet postali taki, kot prvi kristijani in so zato med drugim sforsirali sv. obhajilo na roko. Ampak prvi kristijani so še kako zavračali gnosticizem, ki ga ti modernisti uvajajo v cerkev, ki ga je vedno zavračala, saj gnosticizem je dejansko isto kot satanizem. Ljudstva, ki so častila mati zemljo, so takrat, ko jim mati zemlja recimo ni dala dežja, tej materi zemlji darovala najboljše, kar so imela, to je lastne otroke. Očitno hočejo snovalci amazonske sinode prav to.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.