Aleksander Čeferin: nepopisan list za novo nogometno (in slovensko) upanje

Izvolitev Aleksandra Čeferina za predsednika evropske nogometne zveze UEFA je presenetila vse. Presenetila je tudi Slovence, čeprav smo že pol leta poslušali, da kandidat uspešno zbira podporo evropskih nogometnih zvez, ki imajo vsaka po en glas.

Do zadnjega nismo verjeli, da se kaj takega lahko zgodi. Enemu od nas? Slovencu? Ah, dajte no mir in bodite resni!

Nejeverni Tomaži

Afera, ki jo je sprožila norveška nogometna revija Josimar, je za vse pesimiste prišla kot naročena. Vklopila se je v naš sistem razmišljanja: »No, saj sem vedel/a,« je vzkliknila polovica Slovenije pri jutranji kavici, »bilo je prelepo da bi bilo res.«

Aleksander Čeferin naj bi po tej teoriji za podporo nordijskih nogometnih zvez tem obljubil organizacijo enega od naslednjih evropskih prvenstev.

Norvežani še vedno stojijo za svojo zgodbo in obljubljajo, da jo bodo poskusili raziskati do konca. A poudarjajo, da je v teh krogih težko dobiti konkretne dokaze.

Kotaljenje od severa proti jugu

Za trenutek ali dva pustimo te obtožbe ob robu. Čeferin trdi, da kaj takega niti ni mogel obljubiti, zato bo do nadaljnjega nedolžen. Da je prišel do te funkcije, je že moral lobirati, drugače se to niti ne da.

Kot kaže, je izvrstno izkoristil razmere v evropskem in svetovnem nogometu in se s pomočjo efekta snežne kepe povzpel tako visoko, kot najverjetneje ni bil še noben slovenski politični ali športni funkcionar.

Zakaj snežna kepa? Ker je začel s podporo peščice nogometnih zvez (prve so ga podprle nordijske države), nato pa na svojo stran postopoma pridobival vse več držav. Zmaga z 42 glasovi med 55 zvezami pomeni skoraj plebiscitarno podporo. Če to prevedemo v odstotke, je to dobrih 76 %.

Takšna zmaga je zelo prepričljiva in če ni dosežena s popolno goljufijo (kar nedvomno ni bila), pomeni veliko potrditev, obvezo in odgovornost.

Aleksander Čeferin je v svetovnem merilu od včeraj nedvomno najvplivnejši Slovenec.

Megalomanski izziv

Upravljati z organizacijo, ki razpolaga s proračunom manjše države, je precejšen zalogaj. UEFA je samo z zadnjim evropskim prvenstvom v Franciji imela 2 milijardi € čistega dobička. Za primerjavo, slovenski državni proračun se giblje okrog 9 milijard €.

Zato je Aleksander Čeferin v svetovnem merilu od včeraj nedvomno najvplivnejši Slovenec. Hecno je, da je Janez Kocjančič hkrati predsednik evropskih olimpijskih komitejev, Danilo Turk pa naskakuje (dokaj neuspešno) položaj generalnega sekretarja OZN, kjer je v sklopu slovenske misije že opravljal tudi funkcijo predsednika varnostnega sveta.

Od pomembnih položajev mi na misel pride še kardinal Franc Rode, ki pa po upokojitvi nima več prejšnjega vpliva.

Vsem na očeh

Že bežen pregled objav na internetu in družabnih omrežjih daje vedeti, za kako pomembno pozicijo v športu in svetu gre. Praktično ni pomembnega svetovnega medija, ki o tem ne bi poročal. Najsi gre za ZDA, Južno Ameriko, Rusijo ali Evropo.

V družbi vseh velikih imen je »zablestela« tudi Alenka Bratušek s tvitom: »Bravo A. Čeferin. Dobro da položaj ni bil odvisen od slovenske politike.« Njen položaj je torej bil?

V prvih izjavah je bil Čeferin zelo iskren. V svojo ožjo ekipo bo vzel tudi nekatere svoje sodelavce iz Slovenije in poskušal neformalno pomagati slovenskemu nogometu.

Slovenci nismo nujno majhni. Če se odločimo in za tem stojimo, smo lahko tudi veliki.

Aleksander Čeferin je očitno pravi človek ob pravem času na pravem mestu. A to bo moral v naslednjih letih še dokazati.

Ovir na poti bo veliko, prav tako pa priložnosti, da z njegovim imenom pridobi naša država.

1 komentar

  1. Čestitam Aleksandru Čeferinu za zavzetje funkcije prvega moža nogometa v Evropi. Vesel sem bil, ko sem na TV Slovenija videl, kako ponosno so plapolale zastave UEFA za poročevalcem, ko je govoril o tem vele dosežku Slovenca. Po Ediju Gobcu iz Clevelanda se je, oziroma se bo, če mu bo uspelo vse načrtovano, vpisal med dobrih deset tisoč svetovno poznanih in priznanih Slovencev. Toliko? Seveda! A žal jih tudi sedanje demokratične oblasti ne želijo predstavljati Slovencem doma in po svetu, ker bi se potem izkazalo, da oni niso bili in tudi sedanji niso tako pomembni, kot se zdijo samemu sebi in kot so jih in jih predstavljajo nam. Pokazalo pa bi se, da smo vendar mogočna država. Po izvirno pravilnem reku “razmišljaj lokalno, deluj globalno” in ne obratno, kot so ga prikrojili za nas in s tem omogočili propad slovenskega gospodarstva, naj navedem, da povzdigovani Aleksander s sodelavci v nogometu v Sloveniji vendar ni storil nekaj predstavitveno temeljnih nalog za zvezo, njene klube in slovenski nogomet. Žal je te iste nedopustne nepravilnosti dovolil ali pa prezrl tudi pri odprtju nogometnega centra na Brdu, za ogled katerega je, po začudenju igralcev tenisa iz Kranja, potrebno plačati vstopnino. Trženjsko bi ocenil, da je imel srečo, da je bil v vodstvenih strukturah UEFE vakum, kateri mu je šel izjemno na roko. Saj je znano, da ima prav vsako dogajanje svoje viške in padce oziroma svoj življenjski cikel in upam ter mu želim, da bi se njegova krivulja spodobno in trdno dvigala. Pri tem pa naj kljub vsemu ne pozabi – tako kot to znajo delati vzhodni in južni sosedje Hrvati- od kod izhaja in komu je posredno dolžan za to, da je dosegel to predsedniško mesto ter, da naj ob vsaki pošteni možnosti to in ono odredi tudi v prid nogometa v Sloveniji in med zamejskimi Slovenci v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

Komentiraj