Aljuš Pertinač, Požareport: Za Karavanke gre!
POSLUŠAJ ČLANEK
Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport piše o razpisu za gradnjo druge cevi predora skozi Karavanke.
Na razpis za izvajalca del je do izteka roka prispelo devet ponudb. Po podatkih Darsa o podanih ponudbah za izgradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in ponudbenih cenah, je najnižjo ponudbo oddalo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret v višini 89,3 milijona evrov.
Od slovenskih gradbenih podjetij nobeno nima zahtevanih referenc, zato so se vsi domači gradbinci morali prijaviti v konzorciju s tujimi podjetji. Po drugi strani je turško podjetje Cengiz Insaat, ki je eno od zgolj dveh podjetij, ki sta se na natečaj Dars prijavili sami, po javno dostopnih podatkih do sedaj zgradilo 120 kilometrov cestnih in 80 kilometrov železniških predorov, skupaj torej kar 200 kilometrov predorov. Trenutno gradijo Turki 80 kilometrov cestnih in 30 kilometrov železniških predorov, skupaj torej 110 kilometrov. Mirno lahko ugotovimo, da je podjetje s takimi referencami bistveno bolj kompetentno za ocenitev stroškov gradnje predora, kot slovenska gradbena podjetja, ki nimajo zahtevanih referenc in so se zato morala vsa brez izjeme prijaviti skupaj s tujimi podjetji.
Kljub temu, da smo pokazali, da so Turki najboljša ponudba, je TV Slovenija v svojem prispevku vztrajala, da mora gradnjo dobiti slovensko podjetje. V ta namen so objavili izjavo prof. dr. Jožeta Damjana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da se vsak plačani evro slovenskemu podjetju v dobršnem delu vrne v slovenski proračun.
Dobro obveščeni viri iz gradbeništva pravijo, da ima Gorenjska gradbena družba, ki je drugi ponudnik na razpisu, po Sloveniji trenutno odprtih in nedokončanih vsaj 57 gradbišč, kjer povsod zamujajo z izvedbo del. Več kot 70 odstotkov strojev in tovornih vozil naj bi imeli najetih od dampinško plačanih podizvajalcev iz bivših republik nekdanje Jugoslavije.
Na podlagi lastnih izkušenj in navedenega sem trdno prepričan, da je v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da Dars kot investitor zagotovi vsem ponudnikov enakopravno in pošteno obravnavo ter da posel gradnje druge cevi karavanškega predora dobi najugodnejši ponudnik, ki ima največ referenc in ki lahko garantira čas ter ceno gradnje, še napiše Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport. Naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi, še meni.
Na razpis za izvajalca del je do izteka roka prispelo devet ponudb. Po podatkih Darsa o podanih ponudbah za izgradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in ponudbenih cenah, je najnižjo ponudbo oddalo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi Ve Ticaret v višini 89,3 milijona evrov.
Od slovenskih gradbenih podjetij nobeno nima zahtevanih referenc, zato so se vsi domači gradbinci morali prijaviti v konzorciju s tujimi podjetji. Po drugi strani je turško podjetje Cengiz Insaat, ki je eno od zgolj dveh podjetij, ki sta se na natečaj Dars prijavili sami, po javno dostopnih podatkih do sedaj zgradilo 120 kilometrov cestnih in 80 kilometrov železniških predorov, skupaj torej kar 200 kilometrov predorov. Trenutno gradijo Turki 80 kilometrov cestnih in 30 kilometrov železniških predorov, skupaj torej 110 kilometrov. Mirno lahko ugotovimo, da je podjetje s takimi referencami bistveno bolj kompetentno za ocenitev stroškov gradnje predora, kot slovenska gradbena podjetja, ki nimajo zahtevanih referenc in so se zato morala vsa brez izjeme prijaviti skupaj s tujimi podjetji.
Kljub temu, da smo pokazali, da so Turki najboljša ponudba, je TV Slovenija v svojem prispevku vztrajala, da mora gradnjo dobiti slovensko podjetje. V ta namen so objavili izjavo prof. dr. Jožeta Damjana iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da se vsak plačani evro slovenskemu podjetju v dobršnem delu vrne v slovenski proračun.
Dobro obveščeni viri iz gradbeništva pravijo, da ima Gorenjska gradbena družba, ki je drugi ponudnik na razpisu, po Sloveniji trenutno odprtih in nedokončanih vsaj 57 gradbišč, kjer povsod zamujajo z izvedbo del. Več kot 70 odstotkov strojev in tovornih vozil naj bi imeli najetih od dampinško plačanih podizvajalcev iz bivših republik nekdanje Jugoslavije.
Na podlagi lastnih izkušenj in navedenega sem trdno prepričan, da je v interesu slovenskih davkoplačevalcev, da Dars kot investitor zagotovi vsem ponudnikov enakopravno in pošteno obravnavo ter da posel gradnje druge cevi karavanškega predora dobi najugodnejši ponudnik, ki ima največ referenc in ki lahko garantira čas ter ceno gradnje, še napiše Aljuš Pertinač v svoji kolumni za Požareport. Naj se torej vsaj tokrat ali pa prav tokrat globoka država ne konča na Karavankah, ampak že pred njimi, še meni.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
APMMB2
Slučaj je zrel za novo vlado.
Na eni strani imamo ponovno vzpostavljeno mafijsko mrežo, ki se plete tako, da bodo milijoni odtekali v mafijske žepe, na drugi strani pa je potreben premislek o tem, kaj je v Sloveniji še potrebno narediti na področju tunelogradnje?
Najprej je potreno mafijo izloćiti in ji onemogočiti gradnjo Karavanškega predora. Obstajata dve možnosti: ali se odločiti za najugodnješega ponudnika, v tem primeru je to verjetno turška gradbena firma. Druga možnost je, da se povežemo z Avstrijci in predor gradi avstrijska firma in Slovenija plača izvršeno delo.
Prav pri tem, pa lahko Slovenija naredi korak naprej s tem, da se poleg tuje gradbene frme pojavi slovenska, ki si z gradnjo pridobi potrebne reference za nadaljno gradnjo predorov v Sloveniji.
V Sloveniji je namreč potrebno izgraditi še vsaj 100 km cestnih redorov in vsaj še 50 km železniških predorov. Torej čaka nas veliko delo in če ga vrednotimo, vidimo, da bi s tem lahko krepko povečali naš domači BDP.
Potrebno je poudariti, da smo Slovenci dosegli zavidljive uspehe pri gradnji predorov in se uvrstili v sam svetovni vrh. Imeli smo odlične strokovne ekipe, odlične delavce in izvrstno opremo. Vse to nam je zapravi gradbeni baron Ivan Zidar. Ni še preteklo preveč časa, da se ne da obnoviti ekipe in ustrezno usposobiti opremo, ki nekje propada.
V kolikor bi vlada imela posluh, bi lahko ustvarila pogoje, da se takšna firma ustanovi in prične z delom. Ob dobrem planu je mogoče po izgradnji Karavank delo nadaljevati in rešiti v Sloveniji mnoge probleme na področju cestnega prometa, kakor tudi železniškega. Čaka nas gradn 3. razvojne osi z množico tunelv. Gradnja tunela pod Gorjanci, gradnja tunela med Škofjo Loko in Idrijo, gradnja tunela pod Vršičem, gradnja tunela pod Pečico in še cela vrsta tunelov na cestnem omrežju. Z železnicami je podobno.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.