Ali varnost zaposlitve in več dopusta v javnem sektorju odtehtata nekoliko nižjo plačo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je tu in sindikati javnega sektorja ne mislijo čakati 100 dni. Razočarani nad tem, da vlada do sedaj ni sprejela še niti izhodišč za pogajanja, so začeli s pripravami na stavko, ki naj bi bila 4. decembra, če prej ne bo podpisan sporazum o reševanju stavkovnih zahtev.
Zahteve sindikatov so, skupaj s sproščenimi varčevalnimi ukrepi, težke približno pol milijarde davkoplačevalskih evrov v naslednjih treh letih.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa je medtem izdelal študijo, ki kaže, da so razlike v plačilu za primerljive poklice v zasebnem in javnem sektorju v korist slednjega pri poklicih za preprostejša dela, pri strokovnih in tehničnih poklicih pa so prejemki višji pri zasebnih delodajalcih.
Ta razlika naj bi bila tudi posledica okoliščin, ki v javnem sektorju zagotavljajo varnejšo zaposlitev, več dopusta in manjšo fluktacijo zaposlenih.
Na podlagi opravljene analize Umarja, izdane v publikaciji Ekonomski izzivi 2018, so o plačni politiki v javnem in zasebnem sektorju danes na okrogli mizi razpravljali: profesor s FDV dr. Anže Burger, generalna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije Sonja Šmuc, direktor podjetja Danfoss Trata in predsednik Združenja manager Aleksander Zaleznik ter predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Na splošno sicer velja, da je povprečna plača v javnem sektorju višja od povprečne plače v zasebnem sektorju, a to je predvsem posledica višje izobrazbene strukture v prvem (60 % zaposlenih v javnem sektorju ima visoko izobrazbo).
Zanimivo je, da so v času krize povprečne bruto plače v javnem sektorju stagnirale, v zasebnem pa naraščale, a to je bila predvsem posledica odpuščanja manj kvalificiranih delavcev z nižjimi plačami, medtem ko plač zaposlenim niso nižali - zato se je plačno povprečje povišalo. V javnem sektorju odpuščanj zaradi krize ni bilo.
A pri primerljivih poklicih v zasebnem in javnem sektorju je plačna slika nekoliko drugačna. Razliko v povprečni plači med javnim in zasebnim sektorjem, ki ostane tudi po izločitvi demografske in zaposlitvene strukture, lahko interpretiramo kot t. i. plačno premijo.
In ta kaže, da so zaposleni s primerljivimi značilnostmi v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehniki in
pisarniški uradniki, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za visoko in srednje zahtevne poklice je po ocenah Umarja v povprečju med 5 % in 15 %. Medtem je plačna premija za manj zahtevne poklice pozitivna v višini 20 %.
Konkretneje. Iz desnega grafa je razvidno, da so zaposleni z nižjo izobrazbo v primerljivih poklicih javnega sektorja plačani približno 5 odstotkov bolje kot v zasebnem sektorju, tisti s srednjo izobrazbo 4 odstotke bolje, tisti z visoko izobrazbo pa okrog 9 odstotkov slabše kot v zasebnem sektorju.
Zahteve sindikatov so, skupaj s sproščenimi varčevalnimi ukrepi, težke približno pol milijarde davkoplačevalskih evrov v naslednjih treh letih.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa je medtem izdelal študijo, ki kaže, da so razlike v plačilu za primerljive poklice v zasebnem in javnem sektorju v korist slednjega pri poklicih za preprostejša dela, pri strokovnih in tehničnih poklicih pa so prejemki višji pri zasebnih delodajalcih.
Ta razlika naj bi bila tudi posledica okoliščin, ki v javnem sektorju zagotavljajo varnejšo zaposlitev, več dopusta in manjšo fluktacijo zaposlenih.
Na podlagi opravljene analize Umarja, izdane v publikaciji Ekonomski izzivi 2018, so o plačni politiki v javnem in zasebnem sektorju danes na okrogli mizi razpravljali: profesor s FDV dr. Anže Burger, generalna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije Sonja Šmuc, direktor podjetja Danfoss Trata in predsednik Združenja manager Aleksander Zaleznik ter predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Poudarki iz razprave:
»V javnem sektorju je rigiden sistem nagrajevanja ... ne moreš ločevati dobrih in slabih delavcev«
»Tesno priprta izhodna vrata iz javnega sektorja, medtem ko jih v zasebnem sektorju lahko odpreš za vse tiste, ki ne delajo dobro«
»V javnem sektorju bi lahko bili vsi bolje plačani, če bi bil javni sektor manjši, masa plač pa bi ostala na isti ravni. Vendar pa se mora za to dvigniti produktivnost javnega sektorja.«
»Če je nekdo bolj izobražen, se mora to pokazati v delu. Ne pa, da imaš dodatek samo zaradi višje izobrazbe,«
»Imeti dve tajnici z magisterijem ni cilj te izobrazbe.« (o preizobraženosti javnega sektorja)
»Plače funkcionarjev so nizke v primerjavi z odgovornostjo, ki jo imajo nekateri.«
»Vodoinštaleter v Avstriji ali tudi pri nas ima enako ali višjo plačo kot naš predsednik vlade. To je nesprejemljivo in nespoštljivo«
»V javnem sektorju je rigiden sistem nagrajevanja ... ne moreš ločevati dobrih in slabih delavcev«
»Tesno priprta izhodna vrata iz javnega sektorja, medtem ko jih v zasebnem sektorju lahko odpreš za vse tiste, ki ne delajo dobro«
»V javnem sektorju bi lahko bili vsi bolje plačani, če bi bil javni sektor manjši, masa plač pa bi ostala na isti ravni. Vendar pa se mora za to dvigniti produktivnost javnega sektorja.«
»Če je nekdo bolj izobražen, se mora to pokazati v delu. Ne pa, da imaš dodatek samo zaradi višje izobrazbe,«
»Imeti dve tajnici z magisterijem ni cilj te izobrazbe.« (o preizobraženosti javnega sektorja)
»Plače funkcionarjev so nizke v primerjavi z odgovornostjo, ki jo imajo nekateri.«
»Vodoinštaleter v Avstriji ali tudi pri nas ima enako ali višjo plačo kot naš predsednik vlade. To je nesprejemljivo in nespoštljivo«
Na splošno sicer velja, da je povprečna plača v javnem sektorju višja od povprečne plače v zasebnem sektorju, a to je predvsem posledica višje izobrazbene strukture v prvem (60 % zaposlenih v javnem sektorju ima visoko izobrazbo).
Zanimivo je, da so v času krize povprečne bruto plače v javnem sektorju stagnirale, v zasebnem pa naraščale, a to je bila predvsem posledica odpuščanja manj kvalificiranih delavcev z nižjimi plačami, medtem ko plač zaposlenim niso nižali - zato se je plačno povprečje povišalo. V javnem sektorju odpuščanj zaradi krize ni bilo.
UMAR: "V javnem sektorju se je v preteklih treh letih sicer sprostila večina varčevalnih ukrepov iz obdobja javnofinančne konsolidacije (2012 in 2013), vendar je večletno zadrževanje rasti plač in nato s selektivno poviševanje plač le nekaterim skupinam okrepilo zahteve po povišanju, kar opozarja tudi na nedorečenost plačne politike in odsotnost sistematičnega pristopa k njenemu (pre)oblikovanju,"
A pri primerljivih poklicih v zasebnem in javnem sektorju je plačna slika nekoliko drugačna. Razliko v povprečni plači med javnim in zasebnim sektorjem, ki ostane tudi po izločitvi demografske in zaposlitvene strukture, lahko interpretiramo kot t. i. plačno premijo.
In ta kaže, da so zaposleni s primerljivimi značilnostmi v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehniki in
pisarniški uradniki, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za visoko in srednje zahtevne poklice je po ocenah Umarja v povprečju med 5 % in 15 %. Medtem je plačna premija za manj zahtevne poklice pozitivna v višini 20 %.
Konkretneje. Iz desnega grafa je razvidno, da so zaposleni z nižjo izobrazbo v primerljivih poklicih javnega sektorja plačani približno 5 odstotkov bolje kot v zasebnem sektorju, tisti s srednjo izobrazbo 4 odstotke bolje, tisti z visoko izobrazbo pa okrog 9 odstotkov slabše kot v zasebnem sektorju.
UMAR: "Obstoj negativne plačne premije v javnem sektorju je lahko posledica nedenarnih koristi javnega sektorja, kot sta večja varnost zaposlitve, saj je za javni sektor značilna manjša fluktuacija zaposlenih zaradi odpuščanj kot v zasebnem sektorju in večje število prostih dni."
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
STAJERKA2021
Tajnica z magisterijem? Če ga ima, si naj poišče delo v skladu z izobrazbo, ne more pa pričakovati, da bo nagrajena za tajniška dela višje, kot ostale tajnice, ki imajo ustrezno izobrazbo za tovrstno delo. En kup ljudi, ki je med delom pridobilo izobrazbo, vprašanje kolikšna je uporabnost v realnosti, sedaj pa vsem, ki imajo kakšen dodatni tečaj ali diplomo, višje plača iz državne malhe. Preprosto. Če niso taki delavci zadovoljni, naj gredo na trg dela in se tam potrdijo ne samo z diplomo tudi z znanjem. Si predstavljate čistilke, delajo enako, razpon plače pa bo od osnovne šole do magistre? Brez odgovornosti vleči "metlo" in dobiti višjo plačo za diplomo? Ustvarja se vtis, da je takega kadra veliko in preplačanega zaradi preizobraženosti. Ali z izobraževalnim sistemom in kaj v redu ali pa s takimi delavci, ki si ne poiščejo ustrezne zaposlitve. Mogoče pa preprosto niso v praksi tako uporabni!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.