Ali varnost zaposlitve in več dopusta v javnem sektorju odtehtata nekoliko nižjo plačo?
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlada je tu in sindikati javnega sektorja ne mislijo čakati 100 dni. Razočarani nad tem, da vlada do sedaj ni sprejela še niti izhodišč za pogajanja, so začeli s pripravami na stavko, ki naj bi bila 4. decembra, če prej ne bo podpisan sporazum o reševanju stavkovnih zahtev.
Zahteve sindikatov so, skupaj s sproščenimi varčevalnimi ukrepi, težke približno pol milijarde davkoplačevalskih evrov v naslednjih treh letih.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa je medtem izdelal študijo, ki kaže, da so razlike v plačilu za primerljive poklice v zasebnem in javnem sektorju v korist slednjega pri poklicih za preprostejša dela, pri strokovnih in tehničnih poklicih pa so prejemki višji pri zasebnih delodajalcih.
Ta razlika naj bi bila tudi posledica okoliščin, ki v javnem sektorju zagotavljajo varnejšo zaposlitev, več dopusta in manjšo fluktacijo zaposlenih.
Na podlagi opravljene analize Umarja, izdane v publikaciji Ekonomski izzivi 2018, so o plačni politiki v javnem in zasebnem sektorju danes na okrogli mizi razpravljali: profesor s FDV dr. Anže Burger, generalna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije Sonja Šmuc, direktor podjetja Danfoss Trata in predsednik Združenja manager Aleksander Zaleznik ter predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Na splošno sicer velja, da je povprečna plača v javnem sektorju višja od povprečne plače v zasebnem sektorju, a to je predvsem posledica višje izobrazbene strukture v prvem (60 % zaposlenih v javnem sektorju ima visoko izobrazbo).
Zanimivo je, da so v času krize povprečne bruto plače v javnem sektorju stagnirale, v zasebnem pa naraščale, a to je bila predvsem posledica odpuščanja manj kvalificiranih delavcev z nižjimi plačami, medtem ko plač zaposlenim niso nižali - zato se je plačno povprečje povišalo. V javnem sektorju odpuščanj zaradi krize ni bilo.
A pri primerljivih poklicih v zasebnem in javnem sektorju je plačna slika nekoliko drugačna. Razliko v povprečni plači med javnim in zasebnim sektorjem, ki ostane tudi po izločitvi demografske in zaposlitvene strukture, lahko interpretiramo kot t. i. plačno premijo.
In ta kaže, da so zaposleni s primerljivimi značilnostmi v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehniki in
pisarniški uradniki, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za visoko in srednje zahtevne poklice je po ocenah Umarja v povprečju med 5 % in 15 %. Medtem je plačna premija za manj zahtevne poklice pozitivna v višini 20 %.
Konkretneje. Iz desnega grafa je razvidno, da so zaposleni z nižjo izobrazbo v primerljivih poklicih javnega sektorja plačani približno 5 odstotkov bolje kot v zasebnem sektorju, tisti s srednjo izobrazbo 4 odstotke bolje, tisti z visoko izobrazbo pa okrog 9 odstotkov slabše kot v zasebnem sektorju.
Zahteve sindikatov so, skupaj s sproščenimi varčevalnimi ukrepi, težke približno pol milijarde davkoplačevalskih evrov v naslednjih treh letih.
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa je medtem izdelal študijo, ki kaže, da so razlike v plačilu za primerljive poklice v zasebnem in javnem sektorju v korist slednjega pri poklicih za preprostejša dela, pri strokovnih in tehničnih poklicih pa so prejemki višji pri zasebnih delodajalcih.
Ta razlika naj bi bila tudi posledica okoliščin, ki v javnem sektorju zagotavljajo varnejšo zaposlitev, več dopusta in manjšo fluktacijo zaposlenih.
Na podlagi opravljene analize Umarja, izdane v publikaciji Ekonomski izzivi 2018, so o plačni politiki v javnem in zasebnem sektorju danes na okrogli mizi razpravljali: profesor s FDV dr. Anže Burger, generalna direktorica na Gospodarski zbornici Slovenije Sonja Šmuc, direktor podjetja Danfoss Trata in predsednik Združenja manager Aleksander Zaleznik ter predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Poudarki iz razprave:
»V javnem sektorju je rigiden sistem nagrajevanja ... ne moreš ločevati dobrih in slabih delavcev«
»Tesno priprta izhodna vrata iz javnega sektorja, medtem ko jih v zasebnem sektorju lahko odpreš za vse tiste, ki ne delajo dobro«
»V javnem sektorju bi lahko bili vsi bolje plačani, če bi bil javni sektor manjši, masa plač pa bi ostala na isti ravni. Vendar pa se mora za to dvigniti produktivnost javnega sektorja.«
»Če je nekdo bolj izobražen, se mora to pokazati v delu. Ne pa, da imaš dodatek samo zaradi višje izobrazbe,«
»Imeti dve tajnici z magisterijem ni cilj te izobrazbe.« (o preizobraženosti javnega sektorja)
»Plače funkcionarjev so nizke v primerjavi z odgovornostjo, ki jo imajo nekateri.«
»Vodoinštaleter v Avstriji ali tudi pri nas ima enako ali višjo plačo kot naš predsednik vlade. To je nesprejemljivo in nespoštljivo«
»V javnem sektorju je rigiden sistem nagrajevanja ... ne moreš ločevati dobrih in slabih delavcev«
»Tesno priprta izhodna vrata iz javnega sektorja, medtem ko jih v zasebnem sektorju lahko odpreš za vse tiste, ki ne delajo dobro«
»V javnem sektorju bi lahko bili vsi bolje plačani, če bi bil javni sektor manjši, masa plač pa bi ostala na isti ravni. Vendar pa se mora za to dvigniti produktivnost javnega sektorja.«
»Če je nekdo bolj izobražen, se mora to pokazati v delu. Ne pa, da imaš dodatek samo zaradi višje izobrazbe,«
»Imeti dve tajnici z magisterijem ni cilj te izobrazbe.« (o preizobraženosti javnega sektorja)
»Plače funkcionarjev so nizke v primerjavi z odgovornostjo, ki jo imajo nekateri.«
»Vodoinštaleter v Avstriji ali tudi pri nas ima enako ali višjo plačo kot naš predsednik vlade. To je nesprejemljivo in nespoštljivo«
Na splošno sicer velja, da je povprečna plača v javnem sektorju višja od povprečne plače v zasebnem sektorju, a to je predvsem posledica višje izobrazbene strukture v prvem (60 % zaposlenih v javnem sektorju ima visoko izobrazbo).
Zanimivo je, da so v času krize povprečne bruto plače v javnem sektorju stagnirale, v zasebnem pa naraščale, a to je bila predvsem posledica odpuščanja manj kvalificiranih delavcev z nižjimi plačami, medtem ko plač zaposlenim niso nižali - zato se je plačno povprečje povišalo. V javnem sektorju odpuščanj zaradi krize ni bilo.
UMAR: "V javnem sektorju se je v preteklih treh letih sicer sprostila večina varčevalnih ukrepov iz obdobja javnofinančne konsolidacije (2012 in 2013), vendar je večletno zadrževanje rasti plač in nato s selektivno poviševanje plač le nekaterim skupinam okrepilo zahteve po povišanju, kar opozarja tudi na nedorečenost plačne politike in odsotnost sistematičnega pristopa k njenemu (pre)oblikovanju,"
A pri primerljivih poklicih v zasebnem in javnem sektorju je plačna slika nekoliko drugačna. Razliko v povprečni plači med javnim in zasebnim sektorjem, ki ostane tudi po izločitvi demografske in zaposlitvene strukture, lahko interpretiramo kot t. i. plačno premijo.
In ta kaže, da so zaposleni s primerljivimi značilnostmi v javnem sektorju plačani relativno manj kot v zasebnem sektorju v poklicih, kot so strokovnjaki za različne vede, tehniki in
pisarniški uradniki, medtem ko so poklici za preprostejša dela plačani relativno več. Višina negativne premije za visoko in srednje zahtevne poklice je po ocenah Umarja v povprečju med 5 % in 15 %. Medtem je plačna premija za manj zahtevne poklice pozitivna v višini 20 %.
Konkretneje. Iz desnega grafa je razvidno, da so zaposleni z nižjo izobrazbo v primerljivih poklicih javnega sektorja plačani približno 5 odstotkov bolje kot v zasebnem sektorju, tisti s srednjo izobrazbo 4 odstotke bolje, tisti z visoko izobrazbo pa okrog 9 odstotkov slabše kot v zasebnem sektorju.
UMAR: "Obstoj negativne plačne premije v javnem sektorju je lahko posledica nedenarnih koristi javnega sektorja, kot sta večja varnost zaposlitve, saj je za javni sektor značilna manjša fluktuacija zaposlenih zaradi odpuščanj kot v zasebnem sektorju in večje število prostih dni."
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
1 komentar
STAJERKA2021
Tajnica z magisterijem? Če ga ima, si naj poišče delo v skladu z izobrazbo, ne more pa pričakovati, da bo nagrajena za tajniška dela višje, kot ostale tajnice, ki imajo ustrezno izobrazbo za tovrstno delo. En kup ljudi, ki je med delom pridobilo izobrazbo, vprašanje kolikšna je uporabnost v realnosti, sedaj pa vsem, ki imajo kakšen dodatni tečaj ali diplomo, višje plača iz državne malhe. Preprosto. Če niso taki delavci zadovoljni, naj gredo na trg dela in se tam potrdijo ne samo z diplomo tudi z znanjem. Si predstavljate čistilke, delajo enako, razpon plače pa bo od osnovne šole do magistre? Brez odgovornosti vleči "metlo" in dobiti višjo plačo za diplomo? Ustvarja se vtis, da je takega kadra veliko in preplačanega zaradi preizobraženosti. Ali z izobraževalnim sistemom in kaj v redu ali pa s takimi delavci, ki si ne poiščejo ustrezne zaposlitve. Mogoče pa preprosto niso v praksi tako uporabni!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.