Ali Pečečnik upravičeno preganja podnebne aktiviste, ki so sadili drevesa na njegovem stadionu?

Vir foto: Facebook skupina Mladi za podnebno pravičnost
POSLUŠAJ ČLANEK
"Na ruševinah kapitalizma bomo zgradili boljši svet," so v petek sporočali mladi podnebni aktivisti na shodu v Ljubljani. Začeli so ga graditi na ruševini sredi prestolnice: Plečnikovem stadionu, ki zaradi spora z bližnjimi stanovalci glede sosednje parcele ter še nekaterih birokratskih preprek v klavrnem stanju sameva. 

In če je ravno danes z upravnega sodišča prišla vest, da je tudi višje sodišče dalo prav stanovalcem naselja Fond, da sporno zemljišče pripada njim, in ne družbi Bežigrajski športni park poslovneža Joca Pečečnika, za bežigrajski stadion ni dvoma, da je v Pečečnikovi lasti. 

A ker novi svet, ki ga želijo zgraditi mladi aktivisti, očitno ne priznava pravice do zasebne lastnine, so v petek ob skandiranju "stadion je naš" vdrli v notranjost objekta 

Policisti so jih popisali, lastnik Pečečnik je napovedal kazenske ovadbe, Inštitut 8. marec pa je popisane napotil na aktivistično Pravno mrežo za varstvo demokracije, ki jih bo branila pred morebitnimi postopki. 

Mi pa smo se pri pravniku, specializiranem za kazensko pravo, pozanimali, kdo ima prav: podnebni aktivisti ter Inštitut 8. marec ali Joc Pečečnik, na čigar lastnini so sadili drevesa. 

V petek so Mladi za podnebno pravičnost izvedli protestna shoda v Ljubljani in Mariboru. Ob splošnih, proti kapitalizmu, profitu in uničevanju planeta usmerjenih parolah, so bili kritični tudi do vlade Roberta Goloba. Novi oblasti namreč očitajo, da je obljubljala veliko zelenih idej in reform, a je po njihovem mnenju pri svojem delu premalo učinkovita.


Dogajati se je začelo že v dneh pred shodom, ko so aktivisti preko nekaterih medijev zahtevali prenos na TV Slovenija, kot ga je bil deležen sredin množični shod upokojencev pred parlamentom. Zahtevi je bilo ugodeno, le da je TV SLO shod prenašala na tretjem, in ne na prvem programu.

Mladi so Golobovi vladi očitali predvsem prazne obljube, ki so bile polne zelenih idej, reform, na agendi je bil tudi zeleni prehod, a se na tem področju bolj malo dogaja. Shod so podprle tudi druge aktivistične organizacije, od sindikata delavcev v Tušu do Sviza, ena izmed govornic je bila tudi predsednica sindikata Mladi Plus Tea Jarc.




Vir foto: Facebook skupina Mladi za podnebno pravičnost

Kapital naj ne prevzema mesta Ljubljana


V prestolnici so shod končali s pohodom po ulicah, nekaj aktivistov pa je odšlo na stadion za Bežigradom, t. i. Plečnikov stadion, ki ni v uporabi že od leta 2008.


Zaradi nenehnih zapletov z izgradnjo novega stadiona in spremljajočih objektov je stadion v slabem stanju, Joc Pečečnik pa je pravkar izgubil pomembno pravno bitko, ki bi omogočila njegovo prenovo. Mladi za podnebno pravičnost so poškodovali in odstranili verigo na vratih stadiona, s čimer so želeli »pokazati, da se mora mesto začeti namenjati ljudem, ohranjati se morajo zelene površine, kulturna dediščina, ne pa prepuščati, da kapital prevzema mesto Ljubljana«. 




Vir foto: Facebook skupina Mladi za podnebno pravičnost

Kasneje so na zelenici stadiona posadili tudi več dreves. Vdor in poseg na zasebno zemljišče nista ostala neopažena s strani varuhov reda in miru, ki so popisali 48 protestnikov, od tega 2 mladoletna. Po informacijah N1 so jih popisali zaradi vdora na zasebno zemljišče in motenja posesti.


Prebivalci Fondovih blokov so danes medijem sporočili, da je višje sodišče po 15 letih sodne bitke potrdilo, da vrtovi pripadajo naselju Fond, in ne Pečečnikovi družbi Bežigrajski športni park,

"S to odločitvijo sodišča je sklep o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča postal pravnomočen, etažni lastniki v Fondu pa smo tudi pravnoformalno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju," je zapisala predstavnica stanovalcev.

Prebivalci sicer ne nasprotujejo prenovi Plečnikovega stadiona, temveč se ne strinjajo s projektno zasnovo, ki po njihovih besedah preveč posega v Plečnikovo zapuščino.


V Inštitutu 8. marec so v nedeljo objavili poziv popisanim osebam, da se za pravno pomoč obrnejo na Pravno mrežo za varstvo demokracije – skupino pravnikov, ustanovljeno v času protestov proti Janševi vladi v zaščito interesov oglobljenih ali kazensko preganjanih aktivistov.




https://twitter.com/8Marec/status/1632489938443722754

Dr. Šepec: Vsekakor tisti, ki so posadili drevesa, odškodninsko odgovarjajo lastniku


Podjetnik Joc Pečečnik

Joc Pečečnik je kasneje za POP TV dejal, da sicer podpira podnebne proteste, vendar bo protestnike, ki so vstopili na stadion, kazensko ovadil: “Absolutno. Vse, kar je možno, bomo preučili in uvedli. Jaz na nobenem zasebnem dvorišču ne sadim dreves in ne želim, da se bodo sadila tudi na našem zasebnem zemljišču,” je povedal.




dr. Miha Šepec s Pravne fakultete Univerze v Mariboru (vir foto: Facebook)

Glede tega, ali je šlo za res kaj tako hudega, da bi lahko bili protestniki kazensko ovadeni, kakšno je ravnovesje med »trespassingom« in pravico do zasebne lastnine ter ali gre za kakšen prekršek oziroma kaznivo dejanje in če ja, za katero so jih potem policisti procesirali, smo povprašali strokovnjaka za kazensko pravo in profesorja na mariborski pravni fakulteti, prof. dr. Miho Šepca.


Šepec je najprej povedal, da je samo popisovanje policistov zgolj informacija o tem, kaj se je zgodilo v nekem zgodovinskem trenutku. V tej fazi ne gre niti za prekrškovno niti kazensko sankcioniranje. Prihod na stadion sam po sebi še ne predstavlja elementov kakega kaznivega dejanja. Če pa pride v takih primerih do uničevanja lastnine, pa lahko govorimo o poškodovanju tuje stvari po 220. členu Kazenskega zakonika.




Vir foto: Facebook skupina Mladi za podnebno pravičnost

Drugo pomembno vprašanje v tem primeru pa je glede sajenja dreves. Šepec pravi, da se je treba vprašati, ali sajenje dreves na zelenici stadiona slednjo dejansko uniči ali naredi neuporabno. Če da, potem bi tu lahko šlo za kaznivo dejanje (če je bil to seveda namen protestnikov), sicer pa ne. Tisti, ki so posadili drevesa, pa v vsakem primeru lahko odškodninsko odgovarjajo lastniku stadiona za vso povzročeno škodo.


Zato je bil tudi opravljen popis s strani policije, da lahko lastnik ve, zoper koga lahko vloži svoj odškodninski zahtevek.




KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Rušenja kapitalizma ne more biti brez prevzemanja odgovornosti
Del aktivistov za podnebno krizo, kot še za marsikaj drugega, krivi kapitalizem, čeprav je ravno socializem največji zgodovinski onesnaževalec naravnega okolja. Ampak, dobro, v razprave o tem se ne bomo spuščali. Mladi aktivisti imajo pravico graditi novi svet, tudi na ruševinah kapitalizma, če ga znajo zrušiti na legalen in nikakor ne revolucionaren način. A dokler jim to ne uspe, je prav, da igrajo po pravilih, ki urejajo demokratični kapitalistični sistem. V tem primeru gre za spoštovanje zasebne lastnine, ki si je ne morejo kar tako prisvojiti. Če pa že, pa je prav, da za svoja dejanja prevzemajo odgovornost. Čeprav, kot opozarja dr. Žiga Turk, izkušnje zadnjih let v Sloveniji kažejo, da jim niti tega več ni treba. Možnosti Pečečnika, da bi z dejanji za zaščito svoje lastnine proti levim aktivistom kaj resnega dosegel, se zato zdijo jalove.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30