Ali Kitajska podpira vojno v Ukrajini? Je odnos med Rusijo in Kitajsko res trajen?

POSLUŠAJ ČLANEK
Trenutno na Kitajskem poteka 20. kongres kitajske komunistične partije. V luči tega dogodka smo se vprašali, kakšno vlogo igra Kitajska v vojni med Rusijo in Ukrajino. Jo podpira, morda lahko ustavi? Kakšen sploh je odnos med Kitajsko in Rusijo dandanes? 

Kitajsko vlogo v ukrajinskem konfliktu se morda premalo omenja. Tik pred začetkom invazije sta predsednika Rusije in Kitajske, Vladimir Putin in Xi Jinping, razglasila prijateljstvo brez meja. Mnogi komentatorji so trdili, da je Kitajska vedela za prihajajočo invazijo, pa je ni ustavila. Kitajski veleposlanik v ZDA, Qin Gang, je kmalu po začetku vojne za Washington Post napisal prispevek, v katerem je tovrstna namigovanja ostro zanikal in poudaril kitajsko zavezanost miru.  

Kaj združuje Rusijo in Kitajsko? 


Prav odnos med ZDA, Rusijo in Kitajsko je za razumevanje kitajske vloge v ukrajinskem konfliktu bistven. Kot piše Council on Foreign Relations, Rusijo in Kitajsko združuje njuno nasprotovanje vodilni vlogi ZDA v svetu. Obe sta avtoritarni državi, ki nasprotujeta zahodni, demokratični svetovni ureditvi. Vendar pa je pomembno poudariti, da uradno nista zaveznici in nista zavezani druga drugi pomagati v vojaškem konfliktu. Imata pa se za strateški partnerici, ki sta se v zadnjih letih precej zbližali. Xi in Putin imata tesen osebni odnos, od leta 2012 sta se srečala kar 40-krat.  

Mnogi strokovnjaki poudarjajo, da njun odnos temelji na trenutni prikladnosti. Kar ju združuje je njuno dojemanje, da ZDA ogrožajo njune interese. Čeprav imata v Osrednji Aziji različne interese, se konfliktu izogibata. Vseeno pa med njima obstajajo pomembne razlike. Kitajska je druga največja ekonomija na svetu, osemkrat večja od ruske, in še vedno raste. Ruska ekonomija je medtem enajsta po velikosti in trenutno stagnira. Kitajski trenutna svetovna ureditev ustreza in jo želi reformirati, da bi bolje služila njenim interesom. Po drugi strani so ruska dejanja velikokrat provokativna, pogosto se jo obtožuje, da ogroža svetovni mir.  

Glavni izzivi kitajsko-ruskih odnosov 


Eden glavnih izzivov je nezaupanje. Mnogi uradniki, gospodarstveniki in državljani na obeh straneh si med seboj ne zaupajo. Kljub prijateljstvu med Putinom in Xijem si zgodovinsko gledano voditelji obeh držav niso bili blizu. Njuna podjetja pogosto težko sodelujejo. Turizem in akademsko sodelovanje med njima je omejeno. Nasprotujeta si tudi glede odnosa do Indije. Medtem ko Rusija z Indijo vzdržuje prijateljske odnose in ji prodaja orožje, je kitajski odnos do Indije precej bolj negotov, predvsem zaradi obmejnih sporov. Vojna v Ukrajini odnos med Rusijo in Kitajsko dodatno zapleta. Kitajska Rusiji ne zagotavlja vojaške pomoči, a hkrati vojne tudi javno ne obsoja. 

Kitajsko iskanje ravnovesja 


Kitajski profesor mednarodnih odnosov, Yan Xuetong, piše, da je ruska invazija Kitajsko postavila v strateško zadrego. Konflikt negativno vpliva na kitajsko trgovino, povečuje trenja v Vzhodni Aziji in poglablja politično polarizacijo znotraj Kitajske, saj se ljudje delijo na pro in anti-ruski tabor. Hkrati Kitajska za konflikt krivi ZDA, zaradi podpore širitvi NATA.  

Kitajska se tako izogiba provociranju obeh strani. Tudi če bi se pridružili zahodnemu obsojanju Rusije, se politika ZDA do Kitajske najverjetneje ne bi spremenila. Rusije, kot svoje največje in vojaško najmočnejše sosede, pa tudi ne želijo izzivati. To nevtralnost bodo skušali ohranjati, razen v primeru ameriške vojaške podpore pravni neodvisnosti Tajvana. 

Pregled mnenj nekaterih strokovnjakov 


Za razumevanje kitajskega vidika je nedvomno pomembno mnenje Kevina Rudda, nekdanjega predsednika vlade Avstralije. Je eden redkih zahodnih voditeljev, ki tekoče govori kitajsko, po izobrazbi je sinolog. Meni, da predsednik Xi hoče, da je Kitajska prevladujoča svetovna sila. Povrnila naj bi si status, ki ga je imela pred prihodom “zahodnih barbarov”. Po njegovem prepričanju bi odstop oziroma odstranitev Putina imela ogromne posledice za kitajski politični sistem, predsednik Xi pa bi bil trajno oslabljen.   

Condoleezza Rice, nekdanja državna sekretarka ZDA, podobno misli, da bo usoda predsednika Putina pomembno vplivala na mišljenje predsednika Xija. Pri konfliktu v Ukrajini je torej pomembno sporočilo, ki ga bo prejel kitajski predsednik, če bo Putin uspešen. Hkrati poudarja, da je ideologija pomembna. Kitajsko in Rusijo tako druži avtoritarnost in skupen odnos do notranje politike. Oboji naj bi bili prepričani, da je avtoritarnost pot v prihodnost, kot alternativa dekadentnemu zahodnemu liberalizmu.  

 

Britanski zgodovinar Niall Ferguson je prepričan, da smo v novi hladni vojni. Pomembna razlika pa je, da je tokrat Rusija “mlajši partner” Kitajske v tem odnosu. V odgovoru na vprašanja gledalcev pa poudarja, da je kitajska vojaška pomoč Rusiji neobstoječa, ker naj bi bil Kitajski odnos z ZDA bolj pomemben kot odnos z Rusijo.  

Henry Kissinger, nekdanji državni sekretar ZDA, meni, da odnos med Rusijo in Kitajsko ni samoumevno trajen. Poudarja, da 80 odstotkov ruskega prebivalstva živi v evropskem delu države, azijski del države pa je bil pridobljen relativno nedavno. Prihajale naj bi velike geopolitične spremembe in pri tem ni naravno, da bi bili ruski in kitajski interesi povsod skladni. Z vidika ZDA naj bi bilo pomembno, da ju s svojim delovanjem ne zbližuje. V ločenem pogovoru pa je poudaril, da se bo Xi moral prilagoditi realnosti mnogo šibkejše Rusije.  

O obravnavani temi smo se na Domovini pogovarjali tudi z dr. Dimitrijem Ruplom in dr. Jeleno Juvan. Poudarila sta, da sta se položaja Kitajske in Rusije zamenjala, danes naj bi bila Rusija vazal Kitajske. Putin pa bi se moral bolj kot ZDA bati Kitajske. Če bi se Kitajska obrnila proti Rusiji, pa bi to lahko pripeljalo do konca vojne.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike