Ali bo razpadla še 65. italijanska vlada v 73 letih?
POSLUŠAJ ČLANEK
Italija, kjer je vladajoča koalicija desne Lige in populističnega Gibanja pet zvezd že več mesecev tik pred razpadom, se je zaradi nesoglasij glede hitre železniške med Torinom in Lyonom proge znašla na robu vladne krize. Da se je v koaliciji v zadnjih mesecih nekaj zalomilo sta priznali obe vladajoči stranki.
A koalicijski partnerici se ne razhajata le glede 270 kilometrov dolgega odseka železniške proge s 60 kilometri predorov pod Alpami. V zadnjem času se nista strinjali tudi glede imenovanja Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije in glede vprašanj povezanih z migracijami in financami.
Če bo vladna koalicija razpadla, bi lahko že oktobra sledile predčasne parlamentarne volitve. Glede na javnomnenjske raziskave bi na volitvah zmagala Liga, ki bi lahko vladala z manjšo skrajno desno stranko Bratje Italije.
Gibanje pet zvezd je v senatu v sredo vložilo predlog za ustavitev gradnje hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom, znane tudi kot Tav. V Gibanju pet zvezd menijo, da je naložba okoljsko nevzdržna in potratna. Zgornji dom italijanskega parlamenta je o tem predlogu glasoval, a ga je zavrnil, čeprav so senatorji iz vrst Gibanja pet zvezd glasovali zanj. Gradnja proge, ki je več milijardni projekt, za katerega je Italija pridobila tudi evropska sredstva in jo Liga vztrajno zagovarja, se bo tako nadaljevala.
Že marca je italijanska vladajoča koalicija zaradi tega vprašanja skoraj razpadla, tokrat pa je prišlo do kriznega sestanka o razmerah v vladajoči koaliciji med premierjem Giuseppejem Contejem, vodjo Gibanja pet zvezd Luigijem Di Maiem in vodjo Lige Mattejem Salvinijem. V medije je pricurljalo, da je Salvini zahteval odstop treh ministrov iz Gibanja pet zvezd.
Italijanski mediji ugibajo, da želi premier Conte, ki ni član nobene izmed strank preoblikovati vlado, da bi preprečil razpad vladajoče koalicije desne Lige in populističnega Gibanja pet zvezd.
A predsednik republike Mattarella, ki je edini, ki lahko razpiše predčasne volitve je že večkrat dal vedeti, da Italija potrebuje vlado, ki bo pripravila predlog proračuna in ga najkasneje do konca septembra posredovala Evropski uniji. Zato obstaja možnost, da bo predsednik imenoval tehnično vlado ter s tem predčasne volitve preložil na februar ali marec prihodnje leto.
Salvini: Dajmo čim prej besedo volivcem
Italijanska desna Liga notranjega ministra Salvinija je včeraj že zavrnila možnost preoblikovanja vlade. Kot edino alternativo sedanji vladi so izpostavili nove parlamentarne volitve. V uradni izjavi so sporočili, da Italija "potrebuje gotovost ter pogumne in skupne odločitve" in da nima smisla nadaljevati z blokadami in vsakodnevnimi prepiri. "Vsak dan je izgubljen dan, za nas je edina alternativa sedanji vladi, da se da beseda Italijanom na novih volitvah," so izpostavili.
Salvini pa je po srečanju s premierjem Contejem prikimal stranki in pozval k predčasnim parlamentarnim volitvam. "Pojdimo nemudoma v parlament, da naznanimo, da ne obstaja več večina," je v izjavi sporočil Salvini. "Dajmo čim prej besedo nazaj volivcem," je dodal.
"Nekoristno je nadaljevati z ne-ji in prepiri, kot v zadnjih tednih, Italijani potrebujejo gotovost in vlado, ki dela", je dodal. Salvini je s tem mislil na koalicijsko Gibanje pet zvezd in in njenega ministra za infrastrukturo Danila Toninellija, ki odločno nasprotuje omenjenemu projektu gradnje hitre železnice. V sporočilu je Salvini obsodil tudi "ponavljajoče žalitve" njega in Lige s strani "domnevnih zaveznikov".
Di Maio: Italijani se bodo prej kot slej obrnili proti Salviniju
Po mnenju analitikov želi Salvini, katerega stranka je bila jasna zmagovalka letošnjih evropskih volitev v Italiji, pridobiti dovolj visoko podporo, da bi v primeru predčasnih volitev lahko Italiji vladal brez koalicijskih partnerjev. Prav s tem namenom naj bi tudi začel turnejo po italijanskih plažah, s katero naj bi prevzel volivce Gibanju petih zvezd, ki je številne razočaralo z nedoslednostjo pri okoljskih politikah in odsotnostjo javnih vlaganj. Salvini ima v prihodnjih dneh na programu več deset zborovanj na jugu države, kjer je na lanskih parlamentarnih volitvah slavilo populistično gibanje.
V Gibanju petih zvezd so bili precej bolj skopi z izjavami. Vodja gibanja Luigi Di Maio je v odzivu dejal, da se ne bojijo predčasnih volitev. Prav tako je Salvinija, ki mu javnomnenjske raziskave kažejo visoko podporo, obtožil zavajanja in dodal, da se bodo Italijani slej kot prej obrnili proti njemu.
Italijanska burna politika: 73 let, 65 vlad
Italija ima tradicionalno burno politiko saj od leta 1946, ko so vzpostavili republiko, niti ena vlada ni dokončala svojega petletnega mandata. V 73 letih je bilo tako v državi na Apeninskem polotoku kar 65 vlad, v povprečju pa je ena vladala 13 mesecev. Trenutna koalicija populističnega Gibanja pet zvezd in desne Lige je na oblasti 14 mesecev.
Čeprav v Italiji menjave vlade niso nobena posebnost in se v povprečju zamenjajo skoraj vsako leto, pa to ni nujno vedno pomenilo tudi odhod Italijanov na predčasne volitve. Italijani so namreč v 73 letih na parlamentarne volitve odšli le 18-krat. Kljub političnim trenjem so namreč v vladajočih koalicijah pogosto zamenjali vlado oz. njene člane, ne da bi pred tem odšli na volišča. Večinoma so omenjeni politiki predali žezlo vodenja vlade drugemu strankarskemu kolegu in niso sledile predčasne parlamentarne volitve.
Italijanska vlada, ki se je na oblasti obdržala najdlje, in sicer tri leta, deset mesecev in 12 dni, je druga vlada Silvia Berlusconija. Po volitvah leta 2001 je koalicijo oblikovalo pet strank. To je tudi drugi najdaljši mandat italijanske vlade od združitve leta 1861. Dlje se je obdržala le vlada fašističnega voditelja Benita Mussolinija.
Trenutna vlada populističnega Gibanja pet zvezd Luigija di Maia in desne Lige Mattea Salvinija je mandat nastopila 1. junija 2018 pod vodstvom nestrankarskega Giuseppeja Conteja. V 14 mesecih na oblasti je večkrat zavrelo med koalicijskima partnericama in vedno znova so italijanski mediji pisali o bližajočemu se padcu vlade.
A koalicijski partnerici se ne razhajata le glede 270 kilometrov dolgega odseka železniške proge s 60 kilometri predorov pod Alpami. V zadnjem času se nista strinjali tudi glede imenovanja Ursule von der Leyen za novo predsednico Evropske komisije in glede vprašanj povezanih z migracijami in financami.
Če bo vladna koalicija razpadla, bi lahko že oktobra sledile predčasne parlamentarne volitve. Glede na javnomnenjske raziskave bi na volitvah zmagala Liga, ki bi lahko vladala z manjšo skrajno desno stranko Bratje Italije.
Gibanje pet zvezd je v senatu v sredo vložilo predlog za ustavitev gradnje hitre železniške povezave med Torinom in Lyonom, znane tudi kot Tav. V Gibanju pet zvezd menijo, da je naložba okoljsko nevzdržna in potratna. Zgornji dom italijanskega parlamenta je o tem predlogu glasoval, a ga je zavrnil, čeprav so senatorji iz vrst Gibanja pet zvezd glasovali zanj. Gradnja proge, ki je več milijardni projekt, za katerega je Italija pridobila tudi evropska sredstva in jo Liga vztrajno zagovarja, se bo tako nadaljevala.
Že marca je italijanska vladajoča koalicija zaradi tega vprašanja skoraj razpadla, tokrat pa je prišlo do kriznega sestanka o razmerah v vladajoči koaliciji med premierjem Giuseppejem Contejem, vodjo Gibanja pet zvezd Luigijem Di Maiem in vodjo Lige Mattejem Salvinijem. V medije je pricurljalo, da je Salvini zahteval odstop treh ministrov iz Gibanja pet zvezd.
Italijanski mediji ugibajo, da želi premier Conte, ki ni član nobene izmed strank preoblikovati vlado, da bi preprečil razpad vladajoče koalicije desne Lige in populističnega Gibanja pet zvezd.
A predsednik republike Mattarella, ki je edini, ki lahko razpiše predčasne volitve je že večkrat dal vedeti, da Italija potrebuje vlado, ki bo pripravila predlog proračuna in ga najkasneje do konca septembra posredovala Evropski uniji. Zato obstaja možnost, da bo predsednik imenoval tehnično vlado ter s tem predčasne volitve preložil na februar ali marec prihodnje leto.
Salvini: Dajmo čim prej besedo volivcem
Italijanska desna Liga notranjega ministra Salvinija je včeraj že zavrnila možnost preoblikovanja vlade. Kot edino alternativo sedanji vladi so izpostavili nove parlamentarne volitve. V uradni izjavi so sporočili, da Italija "potrebuje gotovost ter pogumne in skupne odločitve" in da nima smisla nadaljevati z blokadami in vsakodnevnimi prepiri. "Vsak dan je izgubljen dan, za nas je edina alternativa sedanji vladi, da se da beseda Italijanom na novih volitvah," so izpostavili.
Salvini pa je po srečanju s premierjem Contejem prikimal stranki in pozval k predčasnim parlamentarnim volitvam. "Pojdimo nemudoma v parlament, da naznanimo, da ne obstaja več večina," je v izjavi sporočil Salvini. "Dajmo čim prej besedo nazaj volivcem," je dodal.
"Nekoristno je nadaljevati z ne-ji in prepiri, kot v zadnjih tednih, Italijani potrebujejo gotovost in vlado, ki dela", je dodal. Salvini je s tem mislil na koalicijsko Gibanje pet zvezd in in njenega ministra za infrastrukturo Danila Toninellija, ki odločno nasprotuje omenjenemu projektu gradnje hitre železnice. V sporočilu je Salvini obsodil tudi "ponavljajoče žalitve" njega in Lige s strani "domnevnih zaveznikov".
Di Maio: Italijani se bodo prej kot slej obrnili proti Salviniju
Po mnenju analitikov želi Salvini, katerega stranka je bila jasna zmagovalka letošnjih evropskih volitev v Italiji, pridobiti dovolj visoko podporo, da bi v primeru predčasnih volitev lahko Italiji vladal brez koalicijskih partnerjev. Prav s tem namenom naj bi tudi začel turnejo po italijanskih plažah, s katero naj bi prevzel volivce Gibanju petih zvezd, ki je številne razočaralo z nedoslednostjo pri okoljskih politikah in odsotnostjo javnih vlaganj. Salvini ima v prihodnjih dneh na programu več deset zborovanj na jugu države, kjer je na lanskih parlamentarnih volitvah slavilo populistično gibanje.
V Gibanju petih zvezd so bili precej bolj skopi z izjavami. Vodja gibanja Luigi Di Maio je v odzivu dejal, da se ne bojijo predčasnih volitev. Prav tako je Salvinija, ki mu javnomnenjske raziskave kažejo visoko podporo, obtožil zavajanja in dodal, da se bodo Italijani slej kot prej obrnili proti njemu.
Italijanska burna politika: 73 let, 65 vlad
Italija ima tradicionalno burno politiko saj od leta 1946, ko so vzpostavili republiko, niti ena vlada ni dokončala svojega petletnega mandata. V 73 letih je bilo tako v državi na Apeninskem polotoku kar 65 vlad, v povprečju pa je ena vladala 13 mesecev. Trenutna koalicija populističnega Gibanja pet zvezd in desne Lige je na oblasti 14 mesecev.
Čeprav v Italiji menjave vlade niso nobena posebnost in se v povprečju zamenjajo skoraj vsako leto, pa to ni nujno vedno pomenilo tudi odhod Italijanov na predčasne volitve. Italijani so namreč v 73 letih na parlamentarne volitve odšli le 18-krat. Kljub političnim trenjem so namreč v vladajočih koalicijah pogosto zamenjali vlado oz. njene člane, ne da bi pred tem odšli na volišča. Večinoma so omenjeni politiki predali žezlo vodenja vlade drugemu strankarskemu kolegu in niso sledile predčasne parlamentarne volitve.
Italijanska vlada, ki se je na oblasti obdržala najdlje, in sicer tri leta, deset mesecev in 12 dni, je druga vlada Silvia Berlusconija. Po volitvah leta 2001 je koalicijo oblikovalo pet strank. To je tudi drugi najdaljši mandat italijanske vlade od združitve leta 1861. Dlje se je obdržala le vlada fašističnega voditelja Benita Mussolinija.
Trenutna vlada populističnega Gibanja pet zvezd Luigija di Maia in desne Lige Mattea Salvinija je mandat nastopila 1. junija 2018 pod vodstvom nestrankarskega Giuseppeja Conteja. V 14 mesecih na oblasti je večkrat zavrelo med koalicijskima partnericama in vedno znova so italijanski mediji pisali o bližajočemu se padcu vlade.
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
debela_berta
Adi Dassler ni bil nikakršen nacist...
MEFISTO
Mene bolj skrbi, če ne bo razpadla naša vlada.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.