Aleš Maver, Časnik.si: Velikodušnost ni doma na Koroškem

Uredništvo
1

Eden od projektov koroške deželne vlade pod vodstvom leta 2013 izvoljenega socialdemokratskega deželnega glavarja Petra Kaiserja je tudi sprejem nove deželne ustave.

V tej je glavna točka odprava koncentracijske vlade, med drugim pa bi bila med spremembami omemba slovenske narodne skupnosti na Koroškem v novem ustavnem besedilu, spominja Aleš Maver za Časnik.si.

Po dosegu sporazuma o dvojezičnih napisih izpred nekaj let, se je zdel čas za izpolnitev te naloge samoumeven, nadaljuje, toda kaj, ko je pred nekaj dnevi njen avtor Benger pri določenih ljudeh na Koroškem zaznal nejevoljo zaradi omembe slovensko govorečih v ustavi.

Pokazalo se je, da je koroška politika še zelo daleč od kakršne koli velikodušnosti do slovenske manjšine, ugotavlja Maver. Tudi kompromis o dvojezičnih napisih s 17,5-odstotnim pragom nikakor ni bil velikodušen, spominja, kot tudi dejstvo, da se lahko s strašenjem ljudi, da se bo treba zaradi omembe slovensko govorečih v deželni ustavi učiti slovensko, še vedno da priti do političnih točk.

“Ne vem sicer, ali bi se tokrat lahko res zgodilo, da bi omemba slovenske skupnosti na Koroškem ostala čisto zunaj novega ustavnega besedila,” nadaljuje, “Ker pa gre za kompromis o kompromisu, je omemba slovenskih Korošcev še bolj razvodenela.”

“Vendar bo potrebno glede na koroške razmere in na pripravljenost nekaterih politikov, da še vedno oživljajo stare demone, tudi to rešitev šteti za uspeh, če bo nazadnje le našla pot v ustavo.”

Celoten prispevek si lahko preberete na Časnik.si.

1 komentar

  1. Že, že Avstrijci!
    Ampak najprej poglejmo, kaj se dogaja s Slovenci in slovenstvom v lastni domovini!
    Slovenci smo v samostojni državi Skovencev popolnoma izgubili svojo identiteto. Od tadicije naših prednikov ni ostalo skorajda nič.
    Nimamo več svojih pesmi, nimamo več svojih šeg, nimamo več svoje identitete.
    Na vodilna mesata prihahajo tujci, ki uveljavljajo svoje navade, svojo kulturo pod parolo multikulti, slovenske šege pa postajajo nekaj šovinističnega, nekaj tujega za tujce, ki počasi prevzemajo Slovenijo. Takšno početje obilo podpira politika, ki ima celo v parlamentu, hiši demokracije že več kot 10 % zastopstvo. To je dovolj, da se lahko blokira vse, kar je slovenskega, kar je domačega, kar je našega. Saj slovensko, domače, naše, je fašistično, šovinistično, domobransko.
    Vse to pa zelo nekritično prevzemajo mlajše generacije, ki se jim slovenstvo dobesedno jebe, da se izrazim v jeziku nove slovenske kulture, ali še bolje, kulture v Sloveniji.
    Slovenstvo se ohranja samo še na avstrijskem Koroškem, v Argentini in še kakšnih izseljenskih enklavah po svetu,zato je potrebno o tem spregovoriti.
    Ko pride tujec v Ljubljano ga pozdravi v hotelu sobarica južnajšekega porekla, receptor je tudi tujec. Ko si naroči takis, ga popolej tujec. Ko se vsede v lokal in si naroči pijačo, ga sprejme in postreže tujec. ko se po nerodnosti zaleti v “Ljubljnačana” na cesti, ga ta vljudno opozori: ” šta radiš budalo!”
    To je naša Slovensk domovina. K sreči tujci tega ne opazijo, saj ne poznajo jezika. Opazimo pa to mi, Slovenic, a na žalost lahko ta krik obupa izrazimo samo še preko interneta s tem, da bo tak krik ocenjen kot sovražni govor, ki ga bo zabeležila policija in nekoč bo že prišel zazanmek prav za obtožbo, saj se kmalu bliža čas, ko bomo za takšne izjave Slovenci kaznovani na domačih, naših osanmosvojenih sodiščih.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime