Aleš Maver, Časnik.si: Pozdravček iz leta 1994

2
Uredništvo

Tokratne lokalne volitve so po mnenju Aleša Mavra najpomembnejše po letu 1994. V kolumni za Časnik.si piše, da zato, ker potekajo le pet mesecev po zadnji državnozborski tekmi in po tem, ko se je napeta drama sestavljanja vlade iztekla v reciklažo vlade Mira Cerarja pod novim kapitanom.

Decembrske lokalne volitve leta 1994, prve po vzpostavitvi nove lokalne samouprave, so se vseeno sprevrgle v precejšen uspeh nekdanjih Demosovih strank. Njihovi kandidati za župane so bili izvoljeni v štirih mestnih občinah, med drugim v Mariboru, Kranju in Novem mestu.

Ponovitev vaje iz leta 1994 je seveda praktično nemogoča. Volilno telo je precej drugačno kot tedaj, navdušenja prvih poosamosvojitvenih let, ki je lahko bilo gonilo tudi na volitvah, ni več. Na lokalni sceni je odločanje po strankarskem ključu prišlo močno iz mode.

A boljša lokalna organiziranost je tudi letos adut opozicije. Med vladnimi strankami lahko s SDS, NSi in tudi SLS zares tekmujejo samo socialni demokrati, morda malo še SMC, nikakor pa ne vodilna vladna Lista Marjana Šarca. Tako izplen SDS kot izplen ostalih opozicijskih strank pa bo pokazal, ali opozicija še lahko računa na podporo sorazmerno široke “koalicije volivcev za spremembe”.

A zaradi sorazmerno goste “nestrankarske” megle med listami bo vsaj simbolno pomembnejši izplen v najbolj izpostavljenih, mestnih občinah. Če bi bila, kot leta 1994, opozicija uspešna v štirih, bi to že bil precejšen uspeh. Najbolj pa bo, kajpak, odmevalo dogajanje v obeh največjih mestih.

Kar se tiče Ljubljane, se bo pravzaprav morala odločiti levica. Desnica je tokrat po vrsti manj posrečenih kandidatov vse od leta 2002 svoje delo opravila in stavi na eno najobetavnejših možnosti.

V Mariboru je županska tekma simbolno še skoraj pomembnejša kot v prestolnici. Morebitna vrnitev Franca Kanglerja na županski prestol bi namreč načela mitski status  “ljudskih vstaj” in s tem tudi bistveno opravičilo vladajočih za izrinjanje desne sredine v državi na politični rob,” še piše Aleš Maver v svoji kolumni za Časnik.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 2

  1. Dober komentar.

    Ljudje, ki gledajo dolgoročno vedo, da so tako za državo, kot za človeka pomembna CELA “pljuča” – tako levi, kot desni del.
    V državah, kjer je preveč časa v vodstvu samo LEVA opcija, ni napredka. Iz tega nastane diktatura in negativna selekcija na vodilnih (povsod sami naši – Jankovičevega kova) mestih.

    Tako za državo Slovenijo, kot za državljane, bi bilo zelo dobro, da na županskih vilitvah zmagata Kangler (ki so ga nedemokratično odnesli “revolucionarji”) in, da pride za župana Ljubljane (Jankoviča so dvignili “revolucionarji”), gospod Logar. To bi povečalo UP na boljšo prihodnost, ki bi bila zagotovilo, da smo pred zakoni vsi enaki.

    Žalostno je, da je oseba, ki bi dejansko morala biti sojena in stopiti pred SODNIKE, namesto tega (zaradi nedotakljivosti) – več mandatov ŽUPAN glavnega mesta Slovenije. Mislim, da v drugih državah veljajo za župane glavnega mesta drugačni kriteriji, kot pri nas.

  2. Naj ob lokalnih volitvah spomnim na velik odpor levičarjev pri urejanju lokalne in regionalne samouprave v Sloveniji.
    Vemo,, da je bila Socilaistična republika Slovenija razdeljena na 65 kardeljanskih občin. Kardelj je občine formoral tako, da so bile popolna pomanjšava republike, ta pa pomanjšava fedracije. Torej je bila kardeljanska občina nekakšna bauška federacije. Kardeljanska občina je imela tako vse atribute varovanja in večnega ohranjanja samoupravnga socializma in pred vsem varovanja večnih likov NOB s tovarišem Titom na čelu.
    Občine so bile tako velike, da jih je lahko partijsko vodstvo v popolnosti obvladovalo.
    Nova ureditev pa je to idilo v temeljih želela razbiti in dejansko občine formorati tako, da bi služile prebivalstvu.
    Sam od sebe se je porajal model občine, ki bi ustrezal mejam cerkvenijh far, v mestih pa bi bilo po nekaj far združenih. Od tod dva tipa občin, mestne in ostale.
    To je seveda ideja, ki je bivši komunisti,prebarvani in predelani nikakor niso mogli preboleti, zato so naredili vse, da se tak model ne uveljavi. Na vse mogoe načine so zavirali ustanovitev manjših občin. Spomnimo se, da se je sam Milan Kučan vmešal v razdelitev občine Koper, ki je še sedaj naustavna. Na vse načine so zavirali, da bi občine zaobjele farne meje. Kar pa je najpomembnejše, skušali so občine enostavno pomanjšati in iz njih narediti ponovno babuške, sicer manjše, kot jih je predvidel Kardelj.Tako so novim občinam naprtili kopico obveznosti, s tem povečali birokracijo in zakomplicirali vodenje občin.
    Znan je tudi odpor pri ustanavljanju pokrajin. Prav komunisti so rušili nihovo ustanavljanje, če ravno se kaže, kako potrebne bi pokrajine bile. A kaj, ko komunisti niso prperičani, da bi jih lahko v popolnosti kontrolirali, zato jim nasprtujejo.Sedaj celo še bolj, saj jih je prehitela Cerkev, ki je ustanovila nove škofije in zadla neskončne muke komunistom, ki bodo na vse mogoče načine nasprotovali, da bi se pokrajinske meje ujemale s škofijskimi. Morda bodo pristali celo na tiste, ki jih je predvidel minister Žagar, ki so jih gladko zavrnili. Takšni pač so komunisti., skoz in skoz napredni.
    Tako je iz občin nastal nakak spaček, ki je mestne občine skorajda ohranil v kardeljanski obliki. Rezultat tega je, da v mestnih občinah v glavnem prevladujejo levičarji in se gredo samoupravo na komunistični bazi. Iz nadzora pa so ušle nekatere manjše občine, kar pa je za komuniste velik udarec. Saj na lokalni ravni Slovenija deluje mnogo bolj pluralno in demokratično, kot na državni in kot na vrhu države, pri presedniku, ko v vsem obdobju samostojnsti še nismo imeli desnega predsenika in sporočili svetu, da v Sloveniji dejansko vlada demokracija.
    V kolikor bo premik v desno na bližajočih se volitvah občuten in zlasti če v Ljubljani zmagal Anže Logar, potem lahko ugotovimo, da se v Sloveniji vseeno nakaj premika in da ima Slovenija še perspektivo in celo, da bo še država Slovecev.

Komentiraj