Aleš Maver, Časnik.si: Hieronymus Bosch v Luksemburgu

Že nekaj dni je tega, kar je luksemburški zunanji minister z dolgo kilometrino Jean Asselborn kratko malo zahteval izključitev naše vzhodne sosede Madžarske iz Evropske unije. Priznam, ob njegovem predlogu sem zastrigel z ušesi, za Časnik.si piše Aleš Maver. 

Ne zato, ker bi gojil kakšne simpatije do trenutne madžarske vlade in njenega šefa. Zanj Viktor Orban predstavlja celo eno poglavitnih razočaranj zadnjih dveh desetletij.

“Ne gre za to, da bi bili očitki na račun Orbanove (predvsem) notranje politike neutemeljeni, kje pa. Ne gre niti za kakršen koli poskus zagovora do skrajnosti neumnega in ne neškodljivega referenduma prihodnjo nedeljo, ki je prav tako zrasel na zelniku madžarskega premierja.

Moti predvsem Asselbornov jezik, ki kaže na arogantno, a popolno nerazumevanje položaja. Zlahka namreč nastane občutek, da govori iz njega ne skrb za usodo beguncev, temveč skrb za ohranitev lastnega udobja.”

In če je koga morda presenetilo, da je Jean Asselborn samo nekaj dni po besednem desantu na Madžarsko poletel v Istanbul in po vrnitvi domov odpel pravo hvalnico perspektivam turškega približevanja Evropski uniji, je protislovje zgolj navidezno, še dodaja Maver.

V obeh primerih, v zavračanju Orbanove Madžarske in objemanju Erdoganove Turčije, je po njegovem na delu isti motiv: neizmerna skrb za reševanje in ohranjanje lastnega slonokoščenega stolpa.

Celotno kolumno Aleša Mavra preberite na Časnik.si

Komentiraj