Aleš Maver, Časnik.si: “Desničarji” iz laboratorija
POSLUŠAJ ČLANEK
»Kot človek, ki v tej deželi živi zadnja štiri desetletja, težko verjamem, da bi naše oblasti dovolile postrojitev katere koli stotnije kljukcev, če bi ocenjevale, da jim je ta na kakršen koli način škodljiva ali celo nevarna,« začne s svojo kolumno za Časnik.si Aleš Maver in v njej seveda govori o »Šiškovi brigadi iz gozda«.
V svoji kolumni predstavi zgodovino “skrajne desnice” na Slovenskem in njene naloge, ki so po večini povezane s tem, kar želi levica.
Za vse slovenske skrajne desničarje je značilno, da njihov skrajni nacionalizem na nobeni točki ni najedal prevlade vladajoče leve politične opcije. Zagovarjali so ohranitev državnih monopolov v gospodarstvu, v razpravah o slovenski polpreteklosti so trdno stali na partizanski, poglavitni trn v peti so jim bili farji in Katoliška cerkev, z glavnino vladajoče opcije pa so delili protiameriško in rusofilsko usmeritev.
S tem so bili in so “skrajni desničarji” dobrodošla pomožna sila na oblast abonirane politične opcije, saj so, kot rečeno, v vseh bistvenih vprašanjih sledili njenim izhodiščem. V prvi vrsti in vedno služi njen obstoj kot dobrodošlo sredstvo za legitimiranje domače levice. Ta ima seveda veliko težav z dokazovanjem svoje naprednosti, a če se lahko profilira kot borka zoper skrajno desnico, njena naprednost spet zasije v polnem sijaju. Taka “raba” skrajnih desničarjev ni omejena le na Slovenijo, ampak jo najdemo v marsikaterem vzhodno- in srednjeevropskem okolju.
Druga zelo pomembna naloga “skrajne desnice” v Sloveniji je vedno bila, da odžira ključne glasove desni sredini. V tej vlogi je bil doslej uspešen Zmago Jelinčič.
Tretja funkcija “skrajne desnice” je po svoje lahko še odločilnejša. Njen obstoj omogoča namreč argumentiranje levega establišmenta v slogu, že res, da so Šiško et consortes na videz bolj skrajni, toda ne bi se mogli pojaviti, če bi pravočasno in odločno nastopili zoper resnično nevarnost, ki se skriva v glavni opozicijski stranki. S tem pa postajajo “desničarji” iz laboratorija nič več in nič manj kot alibi za pošiljanje opozicije v geto, je prepričan Maver v svoji kolumni za Časnik.si.
V svoji kolumni predstavi zgodovino “skrajne desnice” na Slovenskem in njene naloge, ki so po večini povezane s tem, kar želi levica.
Za vse slovenske skrajne desničarje je značilno, da njihov skrajni nacionalizem na nobeni točki ni najedal prevlade vladajoče leve politične opcije. Zagovarjali so ohranitev državnih monopolov v gospodarstvu, v razpravah o slovenski polpreteklosti so trdno stali na partizanski, poglavitni trn v peti so jim bili farji in Katoliška cerkev, z glavnino vladajoče opcije pa so delili protiameriško in rusofilsko usmeritev.
S tem so bili in so “skrajni desničarji” dobrodošla pomožna sila na oblast abonirane politične opcije, saj so, kot rečeno, v vseh bistvenih vprašanjih sledili njenim izhodiščem. V prvi vrsti in vedno služi njen obstoj kot dobrodošlo sredstvo za legitimiranje domače levice. Ta ima seveda veliko težav z dokazovanjem svoje naprednosti, a če se lahko profilira kot borka zoper skrajno desnico, njena naprednost spet zasije v polnem sijaju. Taka “raba” skrajnih desničarjev ni omejena le na Slovenijo, ampak jo najdemo v marsikaterem vzhodno- in srednjeevropskem okolju.
Druga zelo pomembna naloga “skrajne desnice” v Sloveniji je vedno bila, da odžira ključne glasove desni sredini. V tej vlogi je bil doslej uspešen Zmago Jelinčič.
Tretja funkcija “skrajne desnice” je po svoje lahko še odločilnejša. Njen obstoj omogoča namreč argumentiranje levega establišmenta v slogu, že res, da so Šiško et consortes na videz bolj skrajni, toda ne bi se mogli pojaviti, če bi pravočasno in odločno nastopili zoper resnično nevarnost, ki se skriva v glavni opozicijski stranki. S tem pa postajajo “desničarji” iz laboratorija nič več in nič manj kot alibi za pošiljanje opozicije v geto, je prepričan Maver v svoji kolumni za Časnik.si.
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Rajko Podgoršek
Dober komentar, me veseli, da ste ga izpostavili. Slovenska "skrajna" desnica pač ni anti-establishment desnica.
Kraševka
Aleš Maver razmišlja pravilno. Verjetno je res "laboratorij velikih pokov" ustvaril Šiška. Saj je Šiško na RTV rekel, da pozna ljudi iz policije in varnostne službe. Med vrsticami se da marsikaj prebrati.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.