Aleš Maver, Časnik.si: 90 let vatikanskega skesanca
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob vrhuncu letošnjega velikega tedna, na samo veliko noč, bo 90. rojstni dan praznoval upokojeni papež Benedikt XVI. Aleš Maver mu ob tem visokem jubileju v kolumni na Časnik.si namenja nekaj besed.
Izziv Benediktovega lastnega krmarjenja Petrove barke v njegovem pontifikatu je bil kako prenesti pozitivne in dragocene prvine predhodnikovega v nov čas. Očitno mu je spodletelo. Tega ne kaže samo statistika, ki zgovorno priča o nemotenem nadaljevanju pustošenja galopirajoče sekularizacije prav v okoljih, ki so nemškemu papežu še posebej pri srcu.
Februarja 2013 se je odločil, da se ne more več pretvarjati, da lahko kot šestinosemdesetletnik s kopico drugih težav zares vodi Cerkev. In je naredil edini logični korak, ki pa se je zdel dotlej nemogoč in ki je tudi zanj osebno pomenil korak v negotovost. Omenjeno daje njegovemu pogumu, ne glede na vnovične ugovore kritikov, še toliko večji lesk.
Povsem možno je, pravi Maver v svoji kolumni za Časnik.si, da bo pontifikat Benedikta XVI. v cerkveni zgodovini utonil v pozabo, se utopil med prelomnima papeževanjema Janeza Pavla II. in Frančiška.
Toda vsaj za majhno skupino vernic in vernikov je bil prelomen celo ta. Benedikt je namreč v še eni pogumni gesti “pomilostil” katoličanke in katoličane, zveste predkoncilskemu liturgičnemu izročilu, ki so bili vse od prve adventne nedelje 1969 v nekakšnem znotrajcerkvenem predpeklu.
Še dolgo bo trajalo, da bodo iz njega prilezli v glavah nekaterih hierarhov in sovernikov, toda nemški papež je zanje opravil najpomembnejše delo.
Izziv Benediktovega lastnega krmarjenja Petrove barke v njegovem pontifikatu je bil kako prenesti pozitivne in dragocene prvine predhodnikovega v nov čas. Očitno mu je spodletelo. Tega ne kaže samo statistika, ki zgovorno priča o nemotenem nadaljevanju pustošenja galopirajoče sekularizacije prav v okoljih, ki so nemškemu papežu še posebej pri srcu.
Februarja 2013 se je odločil, da se ne more več pretvarjati, da lahko kot šestinosemdesetletnik s kopico drugih težav zares vodi Cerkev. In je naredil edini logični korak, ki pa se je zdel dotlej nemogoč in ki je tudi zanj osebno pomenil korak v negotovost. Omenjeno daje njegovemu pogumu, ne glede na vnovične ugovore kritikov, še toliko večji lesk.
Povsem možno je, pravi Maver v svoji kolumni za Časnik.si, da bo pontifikat Benedikta XVI. v cerkveni zgodovini utonil v pozabo, se utopil med prelomnima papeževanjema Janeza Pavla II. in Frančiška.
Toda vsaj za majhno skupino vernic in vernikov je bil prelomen celo ta. Benedikt je namreč v še eni pogumni gesti “pomilostil” katoličanke in katoličane, zveste predkoncilskemu liturgičnemu izročilu, ki so bili vse od prve adventne nedelje 1969 v nekakšnem znotrajcerkvenem predpeklu.
Še dolgo bo trajalo, da bodo iz njega prilezli v glavah nekaterih hierarhov in sovernikov, toda nemški papež je zanje opravil najpomembnejše delo.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.