Alenka Puhar priporoča roman, ki smo ga Slovenci odklonili zaradi naslova

Mihail Bulgakov: Bela garda 

»Veliko in strašno je bilo leto 1918 po rojstvu Kristusovem, drugo leto po začetku revolucije,« uvaja Bulgakov svoj pretresljivi roman. V centru ima družino Turbin, ki živi na Andrejevem klancu sredi Kijeva. Kolektivni junak romana je Mesto, saj s severa množično bežijo vanj: »Vso pomlad, odkar so izvolili hetmana, se je Mesto polnilo s priseljenci. Mesto je naraščalo, se širilo in lezlo kot testo čez pehar,« se glasi v slovenskem prevodu, ki je iz leta 1975. A ker je izraz bela garda pri nas kontaminiran z močno dozo ideološkega odpora, ostaja roman skoraj neznan. Kljub temu: imenitna pripoved o državljanski vojni, ki je sledila oktobrski revoluciji. V hiši, kjer je živel Bulgakov, na isti strmi ulici v starem delu Kijeva, je (bil) njegov muzej. Za zaključek obiska so tam ugasnili luči in pokazalo se je nočno nebo, v poklon sklepnim stavkom: »Vendar meč ni strašen. Vse bo minilo. Trpljenje, muke, kri, lakota in kuga. Meč bo izginil, zvezde pa bodo ostale.«

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.