Zakaj je Aladin zapustil princeso Jasmino?
Te šale si niso izmislili muslimani in tudi sicer islam ne velja za religijo, ki ceni humor in smeh… Vendar pa to ne velja za muslimane. Ljudem po vsem svetu so smešne podobne stvari in humor ter smeh zbližujeta.
Čeprav v migrantski krizi in zadnje letnem gledanju na muslimanski svet ni bilo prav dosti humornega in smešnega, pač pa več bridkega in grenkega…je življenje še vedno pisano in vedno najde refleksijo. Tudi preko humorja. Sledeča šala izvira iz 9 stoletja:
Neki mož, ki je trdil, da je prerok, je bil pripeljan pred sultana. Ta mu je rekel: »Prepričan sem, da si neumni prerok.« Mož mu je odgovoril: Saj, zaradi tega pa sem poslan samo k ljudem kot si ti.«
Dolga tradicija šaljivih zgodb
Že od 13. stoletja nas razveseljujejo zgodbe legendarnega hodže Nasredina, ki so mojstrovina bistroumnosti, šaljivosti in odrezavosti. V njih lahko poleg smeha, najdemo tudi globoke nauke:
Prerok Mohamed se je rad šalil… nekateri poznejši učenjaki, ki jim je manjkal gen samorefleksije, ki je nujen za zdravo duhovnost, pa so humor, šale in zabavo prepovedali in sumničavo gledajo nanje še danes. Podobno stranpot je doživelo tudi krščanstvo v obliki janzenizma … pa tudi sicer so težave, ki jih imajo verniki s svojimi verskimi voditelji, v različnih religijah, precej podobne: Dobra je ta, da imamo končno dovolj denarja za vse načrtovane projekte, slaba novica pa je, da je ta denar še vedno v vaših žepih! 
Tako se je neki, precej domišljavi imam, obrnil na svoje džematalije (vernike) in dejal: Torej, imam eno dobro in eno slabo novico.
Če smo že pri verskih voditeljih…tisti znani vic, v katerem pri nas nastopata šofer in župnik, ima tudi muslimansko verzijo.
Voznik taksija je prejel čudovito vilo z velikim vrtom in bazenom. Mula pa je dobil majhno barako. Seveda se je pritožil:
» Zakaj je dobil voznik tako veliko nagrado, jaz sem vendar vsak dan v mošeji pridigal, pa ga nisem tam nikoli videl.«
Dobil je odgovor: »Res je, vendar ko si ti v mošeji pridigal, so vsi spali, ko pa je taksist vozil, so vsi ves čas molili.«
To, da se tudi islamskim vernikom pri pridigi kdaj zeha, je dobra novica. Morda to ni najbolj pohvalno, gotovo pa je človeško in normalno.
Mladi razmišljajo drugače….
Verjetno je število človekovih let omejeno z razlogom. Generacije se zamenjajo, modrost in zdrava duhovna dediščina se usidrata v nove rodove, stara in okostenela pravila pa morajo odmreti. Tako je tudi v muslimanskem svetu, kjer mladi že premikajo okove svoje religije in družbe, nekateri pa premorejo celo že nekaj samoironije…
Tudi sicer bi lahko muslimanski moški našli kakšne skupne teme za debato z evropskimi:
Priljubljena tema humorja je tudi mnogoženstvo, ki nikakor ni vedno tako preprosto, kot bi se to lahko zdelo zunanjemu opazovalcu. “Četudi žena uporablja dvojno SIM kartico, si posnami obe številke na njihovo ime “žena”. Nikar jih ne posneti kot “žena ena in žena dva.” 
Humor razbija fundamentalizem
Za fundamentalizem je značilno, da rigorozno sledi pravilom. Kot pravi Anselm Grün, pa pristen humor pomeni pogledati samega sebe in situacijo v ogledalu ter vzpostaviti distanco. To poveča sposobnost opazovanja.
Da pa bi se lahko smejali, moramo najprej o nečem razmisliti. Ravno razmišljanje pa je tista dejavnost, ki zelo škoduje fundamentalizem, saj človek pri tem uporablja možgane za to, za kar so bili ustvarjeni. Drugače pa je človek zelo prilagodljiv in se lahko na marsikaj navadi. Takih spominov (in tudi vicev) imamo iz prejšnjega režima, tudi mi, na pretek.
Sonce odzdravi: “Dobro jutro, moj diktator, želim vam lep dan.
Diktatorju se zdi dobro in opoldne spet pozdravi sonce: “Dober dan, drago sonce.”
Sonce odzdravi: “Dober dan, moj diktator, upam da ste dobro.”
Zvečer diktator spet pozdravi sonce, ki zahaja: “Dober večer, drago sonce.”
Sonce molči.
Diktator znova: “Dober večer, drago sonce. S teboj se pogovarjam?!”
Na to Sonce: “Mi je čisto vseeno, zdaj sem na zahodu!”
Morebiti bodo takšno pozicijo zavzeli tudi mnogi, ki danes iz vzhoda prihajajo na zahod….
Tudi sicer je dejstvo terorizma rodilo kar nekaj šal, kar je dobro, saj humor razbija strah in sprošča napetost. Res je tudi, da teroristi nimajo pravega stika z realnostjo in da so to (razen manipulativnih voditeljev), ljudje ki ne uporabljajo kaj preveč svoje pameti, zato se zna zgoditi, da bodo ob prihodu na drugi svet razočarani….
Sicer pa tudi kristjanom ni tako preprosto priti v nebesa… nekje piše, da bi kandidat moral ljubiti celo svoje sovražnike….(in seveda tudi bližnje-morda zato, ker so to pogosto ene in iste osebe).
- (O Alah, kaznuj tiste, ki žalijo islam in Muslimane ter jih uničujejo)
Skrajne skupine gotovo naredijo mnogo slabega katerikoli veri. Pa vendar pravijo, da tako kot lahko človek pije alkohol, ne da bi bil alkoholik, je lahko človek tudi musliman, ne da bi bil islamist. Ker nam naša vera svetuje dobronamernost, bi bilo prav, da temu verjamemo.
Samoironija
Ker je v vsakem hecu nekaj resnice, je dobro če se lahko tudi na račun religije, oziroma še bolj stranpoti posameznih religij, tudi lastne, nasmejimo.
Tako vzpostavimo malo distance, se spomnimo na to, kar je bistveno in se nasmejimo temu kar ni. In morda tudi malo odgrnemo tisto zagrinjalo (in navlako), ki preprečuje dostop do izvira žive vode.
Buddhism: Shit is, and is not. Hinduism:This shit has happened before. Islam: If shit happens, it is the will of Allah. Jehovah’s Witnesses: >Knock< >Knock< Shit happens. Atheism: I can’t believe this shit!
Islam #2: If shit happens, kill the person responsible.
Islam #3: If shit happens, blame Israel.
Catholicism: If shit happens, you deserve it.
Protestantism: Let shit happen to someone else.
Judaism: Why does this shit always happen to us?
Dejstvo pa je, da ne bo Zahod tisti, ki bo prinesel islamskemu svetu demokracijo, mir, človekove pravice… (so bili poizkusi, a neuspešni). Te vrednote bodo morale vzkliti iz njih samih, iz njihove sredine.
Humor je lahko konstruktivni prečiščevalec vsake religije in na ta način lahko preverimo njeno pristnost v svojem življenju.
Dejstvo pa je, da ne bo Zahod tisti, ki bo prinesel islamskemu svetu demokracijo, mir, človekove pravice… (so bili poizkusi, a neuspešni). [/su_note]
Te vrednote bodo morale vzkliti iz njih samih, iz njihove sredine. Sami bodo morali prerasti stranpoti svoje religije in mentalitete. Naša naloga je predvsem v tem, da vse zgoraj našteto zagotavljamo na naših tleh in spoštovanje le tega terjamo tudi od prihajajočih.
In odgovor na vprašanje z začetka? Skrit je v imenu Aladin.
Za konec pa še nekaj, kar sploh NI šala.
Za kakšno dobro šalo pa je prostor tudi v komentarjih.
