Akrapovič z rekordnim povpraševanjem, Golob pa bi jih čez zimo zaprl. Kaj na idejo "energetskega lockdowna" pravijo gospodarstveniki in ekonomisti

Foto: https://www.9tro.com/
POSLUŠAJ ČLANEK
Predsednik vlade Robert Golob je prejšnji teden v Odmevih presenetil z idejo o "energetskem lockdownu". Zaradi energetske krize bi bilo po njegovem mnenju smiselno, da nekatere industrije recimo avtomobilska pozimi ustavijo proizvodnjo. Na ta način bi država privarčevala energijo in tako lažje dosegla 15-odstotno znižanje porabe plina, pravi premier.

Nekaj dni pred tem je nemški gospodarski minister iz vrst Zelenih Robert Habeck na vprašanje, ali pričakuje ob koncu letošnje zime val stečajev, odgovoril: “Ne, ne pričakujem. Lahko si predstavljam, da bodo nekatere panoge za zdaj preprosto prenehale proizvajati.” Habeck je bil zaradi svojih besed deležen ostre obravnave, podobne zamisli predsednika slovenske vlade pa v našem medijskem prostoru niso posebej glasno odmevale. 

Za komentar smo se obrnili na profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete, dr. Mateja Lahovnika in dr. Polono Domadenik Muren, pa tudi na podjetje Akrapovič, ki je bilo v zadnjih dneh omenjeno kot eno tistih, ki mu bodo stroški elektrike močno narasli.

Do zaustavljanja proizvodnje so se na torkovem sestanku GZS-ja z državnim sekretarjem Matevžem Frangežem opredelili tudi predstavniki gospodarstva. Začasna zaustavitev proizvodnje bi pomenila razdor poslovnih partnerstev in izgubo konkurenčnega položaja na trgu, so poudarili.

Golobovi (ne)odmevni Odmevi


"Nekatera podjetja v avtomobilski panogi se danes srečujejo s pomanjkanjem čipov. Že zdaj torej vemo, da ne bodo mogla delati celotno prihodnje leto. Smiselno je, da se ustavijo na začetku leta, pozimi, da takrat privarčujemo njihovo energijo in jih potem zaženemo marca in aprila, ko bo zima mimo. [...]. To je samo primer. Podobno je tudi v nekaterih drugih industrijah," je dejal Robert Golob v pogovoru s Tanjo Starič.

Eden od razlogov za takšno ukrepanje je tudi evropski dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov, ki velja za obdobje med letošnjim avgustom in marcem prihodnje leto. Slovenija bi sicer lahko uveljavljala kakšno od izjem, a se je zavezala k polnemu, 15-odstotnemu znižanju.

Zaustavitev proizvodnje bi seveda pomenila, da bi morala vlada ponovno uvesti ukrep čakanja na delo na domu. “To bo sofinancirala država za tiste panoge, za katere je bolj smiselno, da čez zimo raje počakajo, kot da uporabljajo energente," je povedal Golob. Glede določitve, katere industrije bodo deležne "zimskega spanja", pa je premier napovedal "pregled elastičnosti, kakšne so cene energije, pri kateri v posamezni industriji lahko delujejo konkurenčno v globalnem smislu".

"Če proizvodnjo zaustavijo, se je izjemno težko, če sploh, vrniti na trg"


Do ideje o "energetskem lockdownu" so se na včerajšnjem sestanku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) s sekretarjem Matevžem Frangežem (SD) opredelili gospodarstveniki. "Začasna zaustavitev proizvodnje za večino podjetij ne pride v poštev, saj bi to pomenilo razdor poslovnih partnerstev, izgubo ugleda zanesljivega dobavitelja ter konkurenčnega položaja na trgu. Izgubljene posle je skoraj nemogoče nadoknaditi, enako tudi ponovno vzpostaviti zaupanje," so zapisali v sporočilu za javnost.

Vladi so vnovič predlagali, naj preuči uvedbo energetske kapice, kot jo uvajajo nekatere druge države – npr. Hrvaška, Italija, Poljska in Češka.

Podjetja bi lahko proizvodnjo preselila v obrate v tujini


Za komentar Golobove ideje o zaustavljanju proizvodnje smo se obrnili na profesorja z ljubljanske Ekonomske fakultete. Dr. Polona Domadenik Muren si takšno administrativno ukrepanje težko predstavlja. "Razen če je imel premier v mislih podjetja, ki jih neposredno ali posredno preko večinskega lastnika obvladuje država (kot je recimo Talum, največji porabnik električne energije v Sloveniji). Če bodo podjetjem omejili dobavo energentov, zna priti do tega, da bodo proizvodnjo (ne samo začasno) preselila v obrate v tujini," je povedala za Domovino.

Do ideje je kritičen tudi dr. Matej Lahovnik. Opozarja, da imajo slovenska industrijska izvozna podjetja že sprejete pogodbene obveznosti, v primeru neizpolnjevanja pa bodo sledile pogodbene kazni in izguba naročil, ki je lahko tudi trajna. "Ne predstavljam si, kako bi slovenski izvozniki svojim poslovnim partnerjem v tujini razložili, da ne morejo izpolniti naročil, če bi jih vlada zaradi pomanjkanja elektrike za nekaj časa zaprla. Zato tudi v času korona krize nismo nikoli zapirali industrije. Slovenska podjetja so res močno vpeta v mednarodne verige, na primer v avtomobilsko industrijo, zato je nujno upoštevati, da bi zapiranje podjetij zaradi redukcij elektrike imelo dolgotrajno negativne učinke, saj bi mnogi strateški odjemalci poiskali nadomestne dobavitelje drugje."

Na pogodbene obveznosti opozarjajo tudi pri Akrapoviču


Podjetje Akrapovič d.d. je bilo v zadnjih dneh omenjeno kot eno tistih, ki mu bodo stroški elektrike močno narasli – predstavnik Kluba slovenskih podjetnikov Jure Knez je dejal, da se bodo ti zvišali s 600 tisoč evrov na 7 milijonov. "Kot podjetje, ki veliko večino izdelkov izvozi na tuje trge, se zavedamo pogodbenih obvez do kupcev, med katere uvrščamo tudi velike avtomobilske in motociklistične znamke, ter tudi dejstva, da je v podjetju zaposlenih več kot 1.600 sodelavk in sodelavcev, posredno pa je s podjetjem v vlogi dobaviteljev povezanih zelo veliko lokalnih podjetij," je izpostavil direktor podjetja Akrapovič d.d. dr. Uroš Rosa.

Dodaja, da povpraševanje po njihovih izdelkih še nikoli ni bilo tako visoko. Z namenom, da bi čim bolj zmanjšali velik vpliv rastočih stroškov, pa se osredotočajo na še učinkovitejše sodelovanje z dobavitelji in kupci ter na optimizacijo procesov in stroškov, predvsem na področju produktivnosti proizvodnje in učinkovitosti proizvodnih procesov.

Kje vidita ekonomista kratkoročne in dolgoročne rešitve?


Lahovnik opozarja, da proizvede Slovenija za svoje potrebe okoli 85 odstotkov energije. Zaradi ohlajanja gospodarstva bo povpraševanje po električni energiji s strani gospodarstva manjše, zato po njegovem mnenju do redukcij električne energije ne bi smelo priti. Seveda ob pogoju, da bo doma proizvedena električna energija doma tudi ostala. "Vse bolj pa je očitno, da so nekatera domača državna energetska podjetja, ki trgujejo z energijo tudi na mednarodnem trgu, vnaprej terminsko po nizkih cenah prodala doma proizvedeno električno energijo v tujino. Nikakor se mi me zdi prav, da bi zaradi teh napačnih odločitev trgovcev z energijo škodo utrpelo gospodarstvo in posredno s tem tudi gospodinjstva," je kritičen Lahovnik.

Dr. Polona Domadenik Muren pa izpostavlja, da predstavljajo trije energetsko najbolj potratni sektorji v Sloveniji (proizvodnja kovin, nekovinskih mineralov in papirja) nekaj več kot 2 odstotka celotne dodane vrednosti in zaposlenosti, porabijo pa približno četrtino vse energije. “Ta podjetja je potrebno še bolj usmeriti v proizvodnjo iz odpadnega materiala, ki je recimo v primeru Taluma energetsko bistveno manj potratna.

Neizkoriščen pa ostaja tudi potencial toplotne energije, ki nastaja v proizvodnih procesih. Po nekaterih ocenah bi lahko do leta 2030 z izrabo odvečne toplote prihranili desetino toplotne energije v industriji, do leta 2050 pa kar 17 odstotkov. Seveda pa teh projektov ni mogoče dokončati do prihajajoče zime, zaključuje sogovornica.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike