Akademsko društvo pravnik v bran preganjanemu duhovniku: gre za ideološki pravosodni pregon!

dr. Tadej Strehovec (vir foto: druzina.si)
POSLUŠAJ ČLANEK
Tajnik Slovenske škofovske konference in predavatelj moralne teologije na ljubljanski univerzi, dr. Tadej Strehovec, se je zaradi ostre kritike "aborativnega lobija" znašel na sodišču, obtožen javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika.

Po krivici in ideološko motivirano, so prepričani v Akademskem društvu pravnik. V dvostranskem pismu opozarjajo na "nesprejemljiv ideološki pravosodni pregon" Strehovca, obtožnica pa je "večstransko neosnovana" in "ni utemeljena na vseh znakih kaznivega dejanja."

Temu pritrjuje tudi lastno pravno stališče Vrhovnega državnega tožilstva o pregonu po tem členu, ki natančno določa, kdaj je takšen pregon utemeljen.

Zato je na mestu vprašanje, ali ne gre v tem primeru bolj za zastraševanje in grožnje s strani levičarskih aktivistov - zagovornikov splava - na račun tistih, ki splavu javno nasprotujejo, s čemer želijo zožiti prostor javne razprave o tem vprašanju.

Strehovec se je na tnalu levičarskih aktivistov znašel kot predstavnik zavoda 24kul, ki je na svoji spletni ostro kritiziral pripadnike “radikalnih levičarskih organizacij,” ki so podpisali “pobudo za zaščito ustavnih pravic žensk”. Ti so namreč javno pozivali k ukrepanju proti molivcem pred ljubljansko porodnišnico, češ da “grobo kršijo pravice ljudi do izbire in pravice žensk ter neposredno kršijo 55. člen Ustave RS o svobodnem odločanju o rojstvih otrok.”

Aktivisti so v zapisanem prepoznali sovražni napad nanje in Strehovca ovadili, tožilstvo pa je zadevo pograbilo in v precedenčnem primeru sojenja zaradi razpihovanja sovraštva in nestrpnosti duhovnika postavilo pred sodišče.  




V Akademskem društvu pravnik državnemu tožilstvu očitajo, da je obtožnica proti Strehovcu večstransko neosnovana, ni utemeljena na vseh znakih kaznivega dejanja, izhaja iz domnev in je nestrokovno odprta na konstrukt o subjektivnih razžalitvah in domnevnih diskreditacijah, ki naj bi bile povezane z nekimi zunanjimi dejanji.

Prepričani so, da z njo tožilstvo odstopa od svojega dosedanjega pravnega stališča o pregonu kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po 297. členu Kazenskega zakonika.

Do sedaj je državno tožilstvo pazilo, da je pri izvajanju pregona po tem členu upoštevalo poseg v zagotovljene pravice do svobode izražanja in svobode tiska. Upoštevalo pa je tudi načelo sorazmernosti in ali je uveljavljanje kazenske represije zadnje možno sredstvo za odpravo negativnih pojavov v družbi.

Po mnenju članov Akademskega društva pravnik pa je v primeru duhovnika Strehovca tožilstvo "neutemeljeno voluntaristično ali na pritisk določenega lobija" odločilo, da od uveljavljenega pristopa pregona odstopi in močno zaostri kazensko represijo na področju svobode izražanja in svobode tiska.

"Pravosodna politika kazenskega pregona s takšnim stališčem državnega tožilstva postaja protipravno segregacijska, saj katoličanom odreka človekove pravice pravice in svoboščine kot je svoboda vesti, veroizpovedi in izražanja."  

Pravniki zaključujejo s pozivom državnemu tožilstvu, da zoper duhovnika Strehovca nemudoma umakne obtožnico in "preneha ideološko pravosodno bitko, ki je izbrano uperjena proti katoličanom in Katoliški cerkvi." 

Nasprotovanje splavu uživa varstvo Evropske konvencije o človekovih pravicah
Akademsko društvo pravnik: "Iz poostrene kazenske represije državnega tožilstva izhaja, da je javno zavzemanje za katoliški nauk in moralo kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Tudi to je v nasprotju s sodno prakso ESČP, ki je v primerih KnuDsen proti Norveški z dne 8. 3. 1985 in Van Schijndel in ostali proti Nizozemski z dne 10. 9. 1997 odločilo, da nasprotovanje umetni prekinitvi nosečnosti, oziroma splavu, uživa varstvo 9. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in svoboščin." 

Pregon ne izpolnjuje pogojev lastnega pravnega stališča vrhovnega državnega tožilstva


Kot so v svojem pismu navedli tudi pravniki Akademskega društva pravnik, je kazenski oddelek Vrhovnega državnega tožilstva leta 2013 podal lastno pravno stališče  o pregonu  kaznivega dejanja Javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu  KZ-1.

V njem denimo navajajo, da kaznivega dejanja po tem členu "v nobenem primeru ne more biti, če v posledici ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali motenja (kršitve) javnega reda in miru." in opozarjajo, da bi drugačna razlaga pomenila uvedbo "golega verbalnega delikta". 

Obenem je kaznivo dejanje storjeno le, če je spodbujanje ali razpihovanje "usmerjeno zoper katero od družbenih skupin ali pripadnika teh skupin, ki so po značilnih (skupinskih) osebnih okoliščinah izrecno navedene," pri čemer gre praviloma za "deprivilegirane, ogrožene oziroma ranljive družbene skupine."

Celotno pravno stališke si lahko preberete tukaj


KOMENTAR: Uredništvo
Želijo vas prestrašiti. A ne bojte se!
Iz vsega zapisanega ter številnih drugih okoliščin konkretne zadeve izhaja, da gre v primeru pregona dr. Tadeja Strehovca za absurden poskus zastraševanja, ki nima možnosti sodnega uspeha, ima pa svoj glasen javni učinek. Skoraj zagotovo se tega zavedajo tako na tožilstvu kot v aktivistični skupini, ki se je odločila na frontalen napad na visokega cerkvenega dostojanstvenika. Žrtev je priročna - duhovniki zaradi posploševanj ob spolnih škandalih ter znanih zgodovinskih izkrivljanj resnice že tako ali tako v splošni javnosti ne uživajo kakšnega ugleda. A v resnici tarča ni Strehovec, temveč vsi katoličani in ljudje drugih nazorskih prepričanj, ki na takšen ali drugačen način odpirajo javno polemiko o (ne)sprejemljivosti umetne prekinitve nosečnosti, oziroma posega v življenje še nerojenega otroka. Te bi z zastraševanji, kot je kazenski pregon, radi potisnili v "geto tišine" - nekakšen zasebni kot naše družbe, iz katerega mnenja nimajo pravice izhoda v občo družbeno razpravo. Saj veste, po logiki o "pravicah žensk, da odločajo o svojem telesu" ne sme biti razprave. Zato pri tem sodnem procesu na zatožni klopi ni le Strehovec, temveč pravica do svobode izražanja ljudi drugačnih prepričanj od trdega levo-liberalizma, kot taka.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30