Airbnb v Ljubljani zgolj grešni kozel. Pravi razlogi za draga stanovanja se skrivajo drugje

POSLUŠAJ ČLANEK
Podobno se dogaja tudi s prodajno ceno nepremičnin, ki je bila v letu 2018, glede na leto poprej, višja skoraj za petino. Rastejo predvsem cene rabljenih nepremičnin. v Ljubljani so rabljena stanovanja glede na leto 2017 lani podražila za slabih 9 odstotkov. 

To pa so že podražitve, ki lahko številne družine potisnejo v hudo eksistenčno stisko. Namenjati več kot tretjino svojih dohodkov za reševanje stanovanjskega vprašanja je namreč, po merilih Združenih narodov, nevzdržno.


Kdo je kriv za takšno situacijo? V nekaterih evropskih metropolah so s prstom pokazali na Airbnb. Proti podjetju zato napovedujejo ostre ukrepe.

Takšno krivdo bi mu radi naprtili tudi v Sloveniji. Zraven pa dodajajo še zgodbe o nepravični privatizaciji stanovanj v devetdesetih. Toda, so te zgodbe resnične, ali pa bi nekdo le rad zakril, da ni dobro opravil svojega dela?

Naša poizvedovanja kažejo, da bi bilo bolje, če bi na odgovornost poklicali koga drugega. Med drugim tudi ljubljanskega župana Zorana Jankoviča. Kajti vse bolj se kaže, da v glede tega v njegovem mandatu ni bilo narejenega prav nobenega bistvenega napredka.

Ljubljanski nepremičninski trg


Ljubljanski nepremičninski trg je, gledano s stališča preostale Slovenije, velikanski. V MOL je registriranih skoraj 130.000 stanovanj, kar je 29 % vseh stanovanj v državi. Več kot 10 % v Sloveniji predstavlja le še mariborski trg stanovanj. Preostali kraji nimajo bistvenih deležev. Pomemben podatek je tudi, da je več kot polovica slovenskih stanovanj na voljo v Ljubljanski kotlini.

Airbnb v Ljubljani


Na portalu Airbnb je v Ljubljani ta trenutek mogoče najti okoli tristo ponudb, od katerih pa niso vse stanovanja. Poleti je teh sicer tudi do štirikrat več. Ponudba je največja v centru Ljubljane, v večjih blokovskih naseljih v okolici pa praktično ne najdemo ponudb. Neposreden vpliv na cene teh nepremičnin lahko tako izključimo. Možen pa je psihološki učinek v smislu, da se ljudje bolje zavedajo, koliko je mogoče iztržiti za svoje nepremičnine.

Res so donosi, po poročanju informatorjev, ki se s takšno oddajo ukvarjajo, višji. Toda obenem je treba bistveno več denarja vložiti v notranjo opremo objekta, na lastnika pa padejo tudi vsi stroški, ki jih v primeru dolgoročne oddaje plačujejo najemniki. Stanovanje pa je potrebno po odhodu gostov tudi počistiti, kar tudi vzame nekaj časa. Prav tako gostov v določenem obdobju lahko tudi ni. Pri dolgoročnih najemnikih pa so dohodki z malo dela predvidljivi in stalni.

Z oddajanjem preko Airbnb se je potrebno ukvarjati aktivno. Najprej stanovanje lepo opremiti in nato za goste skrbeti, oziroma stanovanje dobro vzdrževati. Lahko pa stanovanje oddate nekomu, ki se s tem ukvarja, toda v tem primeru bodo donosi najverjetneje nižji, kot če bi zanj dobili dolgoročne najemnike. Vsekakor je to dejavnost za nekoga, ki živi blizu. Gostje se namreč v povprečju zamenjajo dvakrat ali trikrat na teden.

Turistična oddaja stanovanj je obstajala že v preteklosti


Zato se pogosto dogaja, da se za potrebe Airbnb oddajajo tudi deli hiš, ki primarno niso bili namenjeni za to. Npr. nekdanje garaže, ki so sedaj lično preurejene. Postelje v hišah, ki so bile preurejene v nekakšne hostle. Tudi nekateri poslovni prostori, ki jih ni bilo mogoče oddati. Takšnih prostorov je v ponudbi Airbnb v Ljubljani tudi več kot polovica.

Sicer pa je bilo v Ljubljani že od nekdaj na voljo kar nekaj stanovanj za ljudi, ki si niso želeli bivati v hotelih. Airbnb je le povzročil, da lahko te nepremičnine najde vsak, in to na enem mestu, zaradi česar jih je navidezno več.

Resnični vzroki so veliko bolj kompleksni in bolj kot v najemih turistov temeljijo na ravnanjih najemodajalcev, najemnikov, države in MOL. Neizogiben pa je tudi vpliv gospodarskega cikla, saj je v časih konjunkture več ljudi sposobnih najeti stanovanje v mestih, v katerih so na voljo delovna mesta.

Naša raziskava razkriva, da za težave na nepremičninskem trgu država in MOL vesta že vsaj dvajset let. Kljub temu pa na vidiku ni nobenih ukrepov. Stanje je namreč zaradi sistematičnega zanemarjanja že tako kritično, da ga najverjetneje ne bi rešilo niti več tisoč novih stanovanj. O tem pa v nadaljevanju v naslednjih dneh.

Razmerje med prosilci za neprofitna stanovanja in rešenimi prošnjami (vir 24ur.com)



V Ljubljani je na zadnjem razpisu za 280 stanovanjskih enot kandidiralo kar 3.129 prosilcev. direktor Javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink pa je za 24ur.com dejal, da bi se glede na potrebe v Ljubljani ta hip potrebovali vsaj še enkrat toliko stanovanj, kot je prosilcev. Javni stanovanjski skladi imajo sicer v Ljubljani v lasti 4.200 stanovanjskih enot. 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30