Afriko vedno bolj pestijo posledice vojne za žito v Ukrajini

Ta teden so evropski voditelji pozvali afriške in bližnjevzhodne države, naj ne verjamejo propagandi Kremlja, ki Zahod krivi za poglabljanje svetovne krize s hrano, za katero je Afriška unija opozorila, da grozi "katastrofalen scenarij" na celini, kjer po ocenah 282 milijonov ljudi že zdaj ne dobi dovolj hrane.

Trenutno je skoraj 50 držav odvisnih od Rusije in Ukrajine, ki uvažata vsaj 30 odstotkov pšenice, po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo pa jih 36 iz teh dveh držav dobi več kot 50 odstotkov pšenice.

Kremelj v zadnjih nekaj letih oživlja svoje vezi z afriškimi državami in krepi gospodarsko in vojaško sodelovanje, zlasti z državami, ki so nekoč imele tesne odnose s Sovjetsko zvezo, ki je podpirala socialistična gibanja in narodnoosvobodilne boje po vsej Afriki.

Blokada pristanišč je ključen faktor pri prehranski katastrofi

Kremeljska blokada ukrajinskih pristanišč in zahodne sankcije proti Rusiji prispevajo k grozeči katastrofi v Afriki, ki je močno odvisna od ukrajinskega in ruskega žita. Afriški voditelji si obupno želijo, da bi se obtoževanje pustilo ob strani in da bi se poiskale praktične rešitve.

Predvidljivo je, da je Moskva za svetovno prehransko krizo kriva zahodne sankcije.
Prejšnji teden je ruski predsednik Vladimir Putin francoskemu voditelju Emmanuelu Macronu in nemškemu kanclerju Olafu Scholzu povedal, da je "pripravljen" pomagati ublažiti krizo, vendar je pripravljen sprostiti zaloge hrane le v zameno za omilitev sankcij. Kremelj se pritožuje, da so se zaradi sankcij zahodna pristanišča zaprla za ruska plovila, uvozniki pa zaradi ovir pri zavarovanju ladij in plačilih ruskim podjetjem težko kupujejo žito iz Rusije.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da bo Rusija odobrila "prost izvoz ukrajinskega žita z ladjami, ki so zdaj zaprte v ukrajinskih pristaniščih", če bo Ukrajina odstranila mine v obalnih vodah Odese.

"Boljšega primera izsiljevanja ne bi mogli najti," je bil odgovor ukrajinskega ministra za zunanje zadeve Dmytra Kulebe, ki meni, da je ruska žitna vojna namenjena preizkušanju zahodne odločnosti in obremenjevanju kohezije, podobno kot so energetska soočenja, saj s tveganjem lakote prihaja verjetnost nove migracijske krize.

Med dvema ognjema in brez alternativ

Toda med afriškimi in bližnjevzhodnimi vladami narašča razočaranje, ker so se znašle v navzkrižnem položaju in so pod pritiskom, da morajo izbrati stran. Kot je poudarila Mednarodna krizna skupina, se morajo v tem času velikih sprememb spopasti z lastnimi neposrednimi in nevarnimi gospodarskimi, političnimi in humanitarnimi krizami.

Marca se je 17 afriških držav pridružilo 18 drugim državam, ki so se vzdržale glasovanja v Generalni skupščini Združenih narodov, ki je obsodilo rusko "agresijo na Ukrajino". Število afriških držav, ki so se vzdržale glasovanja, bi bilo lahko večje, če ne bi bilo zahodnega diplomatskega pritiska iz ozadja in tesnih vezi, ki so po mnenju nekaterih opazovalcev zagotovile, da je resolucijo podprla večina afriških držav - 28 od 54.

Med vzdržanimi je bil tudi Senegal, Zahodu prijazna afriška država, katere predsednik Macky Sall je ta teden evropske voditelje opozoril, da je kriza s hrano zaskrbljujoča in da obstaja nevarnost, da se ruska pripoved o tem, kdo je kriv, v Afriki uveljavi. Le nekaj dni pred tem, ko je potekal Scholzov obisk, je Sall že opozoril, da Afričani "ne želijo biti usklajeni glede tega konflikta, zelo jasno, želimo mir. Čeprav obsojamo invazijo, si prizadevamo za deeskalacijo, za prekinitev ognja, za dialog ... to je afriško stališče."

Diplomatska bitka, ki jo bo Evropska unija težko zmagala

Čeprav je kršitev svetovnih norm s strani Rusije res pretresla mnoge v Afriki, jih skrbijo njihove lastne neposredne potrebe in interesi - od lakote do vojn in sporov. Diplomati iz Afrike in Bližnjega vzhoda se pritožujejo nad svojimi evropskimi kolegi v OZN in drugod, ki vedno znova obračajo razprave k Ukrajini, saj so zaposleni z dogodki, ki se odvijajo v Evropi.

Za mnoge afriške voditelje je prehranska kriza simbol tega, kako zahodne sile ravnajo s celino - posvečajo ji pozornost, ko nekaj želijo ali potrebujejo, jo zanemarjajo, ko je ne potrebujejo, in pričakujejo, da bo na svet gledala z evropskimi očmi.

Evropske voditelje zanima kako s pomočjo Afrike reševati svoj problem diverzifikacije virov energije hkrati pa se premalo zavedajo, kako pomembna je recipročnost pri prehranski varnosti afriških držav. Medtem ko zahodne sile obljubljajo denar za podporo Ukrajini, je tujo pomoč težje zagotoviti za Afriko, kjer bi lahko popolna prehranska kriza za seboj pustila ogromno smrtnih žrtev.

Abdurahman Abdishakur Warsameh, posebni odposlanec Somalije za humanitarna vprašanja, je v ponedeljek na novinarski konferenci v Mogadišu opozoril, da je več kot 6 milijonov Somalcev v 72 od 84 okrožij v državi že prizadela rekordna suša. Suša se hitro spreminja v lakoto, ki se bo kmalu spremenila v smrt. Opozoril je, da so Združene Narode in druge agencije za pomoč zaprosile za 1,4 milijarde dolarjev za pomoč pri suši, vendar so doslej prejele le 58 milijonov dolarjev.

Ranljive so tudi sosednje države, vključno z Etiopijo in Kenijo. Prav tako Nigerija, kjer so celo cene osnovnih živil zunaj dosega povprečnih gospodinjstev. Zaradi nizkega pridelka primanjkuje osnovnih krmnih sestavin za živino, kot je koruza. Visoki stroški mineralov in vitaminov, ki se uporabljajo v perutninarstvu, pa zvišujejo cene jajc in piščancev.

Zaskrbljujoči znaki negotovosti preskrbe s hrano pa niso le v Afriki - na Šrilanki je naraščajoča inflacija povzročila izredne gospodarske razmere ter izjemno pomanjkanje hrane in goriva.

Zahodni voditelji so zdaj začeli poudarjati podobnosti med ukrajinskim bojem za lastno usodo brez vmešavanja imperialne sile in bojem afriških in azijskih narodov, da bi se izognili kolonializmu. Poudarili so tudi, da so hrana, gnojila in semena izvzeti iz sankcij, uvedenih proti Rusiji. Vendar pa nekateri voditelji zdaj priznavajo, da obstaja velika nevarnost, da ta pripoved ne bo uspela, če Zahod ne bo hitro pripravil praktičnih načrtov za ublažitev lakote in pomanjkanja hrane, ki se zaradi vojne v Ukrajini še povečujeta.