Afera Prisluhi: saga o grdem račku, mafijskih poslih in predvolilni mrzlici

Domen Mezeg
14

Z afero Snowden se je končalo obdobje sprenevedanja, da vlade ne prisluškujejo svojim državljanom in tujim vladam. Maske so padle. Prav tako ni več presenetljivo, da uporabljajo metode, ki grobo kršijo zakonodajo.

Prisluškovalne naprave ameriških tajnih služb so bile odkrite v evropskih ustanovah ter mobilnih napravah prijateljskih politikov, na primer Angele Merkel. Sicer obstaja javna skrivnost, da se vlade med seboj vohunijo. Kakšen smisel bi sicer imele obveščevalne službe?

Situacija pa se spremeni, ko na dan pridejo dejstva o konkretnem primeru prisluškovanja. Zgodi se škandal. To pa ima lahko neugodne posledice, saj so razkritja voda na mlin političnega izsiljevanja med državami.

Obveščevalna dejavnost: prekršek obstaja samo, če se ga odkrije

Tudi afera Prisluhi ni bila izjema. Nedovoljena komunikacija med slovenskimi diplomati na eni in hrvaškimi na drugi strani je zagotovo obstajala. Stvar je nezakonita, vendar povsem običajna. Dokler ni nihče nikogar zalotil s prsti v marmeladi, je bilo vse v redu.

Težava je nastopila zaradi malomarnosti slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke slovenske vlade Simone Drenik, ko sta si zaupni pogovor privoščila kar preko nezaščitene telefonske povezave.

Stvar je posebej zaskrbljujoča, ker sta imela na voljo vsa sredstva, da komunikacijo kriptirata, saj sta profesionalca v diplomaciji, kjer je varovanje podatkov samoumevno.

Dovolila sta si to, česar si ne dovoli niti “dealer” konoplje. Ob tem se pojavlja vprašanje, ali je šlo za malomarnost, ali pa je v ozadju nekaj povsem drugega.

Sekolec in Drenikova sta si dovolila, česar si ne dovoli niti “dealer” konoplje. Ob tem se pojavlja vprašanje ali je šlo za malomarnost, ali pa je v ozadju nekaj povsem drugega.

Nenazadnje je sumljivo že dejstvo, da se je Sekolec kot edini slovenski kandidat za arbitra pojavil tako rekoč čez noč, po aferi pa spet poniknil kdove kam. Nikdar ni odgovarjal za svojo brezbrižnost, čeprav je v diplomatski bitki potopil slovensko galejo. Bizarno, mar ne?

Najnovejši dogodki v Aferi stvar postavljajo v novo luč. Že dalj časa se je namreč špekuliralo, katera tuja tajna služba bi nedovoljeni pogovor lahko spravila v javnost. Razkritja izpred nekaj dni kažejo, da je šlo za hrvaško agencijo SOA.

Davor Mehanik kot serviser mednarodnega ugleda Hrvaške

Razkritja so postregla s sočnimi podrobnostmi, na primer imenom hrvaškega agenta – Davora Franića z vzdevkom Davor Mehanik ter navedbo, da je hrvaška vlada pronicanje zaupnih informacij v medije želela preprečiti s podkupovanjem vodstva neke multinacionalke, ki naj bi imela vpliv v POP TV-ju.

Hrvaška vlada naj bi v splošnem nadzirala tuje novinarje. Ob tem se zdi šokantno, da si je Vlada za dosego cilja privoščila taktiko podkupovanja vodstva tuje družbe, ki bi jo človek pripisoval kvečjemu kakšnemu mehiškemu narkokartelu.

Se je slovenska “malomarnost” komu izplačala?

Obenem se pojavlja vprašanje, ali je bila afera v celoti zrežirana s strani hrvaške SOA-e in ali si ni nemara tudi kdo severno od Kolpe prislužil vikenda na Korčuli ter jahte v marini. Nič več ne more presenetiti. Slovenske tajno-obveščevalne službe niso krive. Sekolec je velik, šolan in izkušen človek in predpostavljamo lahko, da ve, kaj dela. A zaradi njega si je Slovenija prislužila podobo grdega račka.

Vsekakor pa nas lahko skrbi tudi varnost Slovenije. V javnosti so se namreč že pojavile informacije, da v naši politiki informacijska varnost ni ravno vrlina.

Prvoborci so strnili vrste v luči prihajajočih volitev

Seveda so še drugi zanimivi vidiki tega spora, še zlasti dejstvo, da je stranka SD po objavi šokantnih informacij nemudoma pozvala k sklicu Sveta za nacionalno varnost. Tudi za izjave politikov na to temo se zdi, da so namenjene predvsem nabiranju političnih točk.

Podoben pristop gre opaziti pri nedavni aferi s sporno naslovnico Mladine, z upodobitvijo Orbana skupaj s člani SDS, kar je izzvalo ostro diplomatsko reakcijo Madžarske. Ob tem je levica Orbana na vsak način skušala prikazati kot diktatorskega državnika, ki na “domačem dvorišču” krati svobodo medijem in želi to prakticirati tudi na Slovenskem. Histerija se izplača.

Hrvaški zagotovo ne bo ugajala predstavitev novosti v slovensko-hrvaških relacijah na današnjem vrhu v Bruslju. Seznanitev evropskih državnikov z afero bi namreč utegnilo zmanjšati ugled naše južne sosede.

Puške in topovi so “zarjaveli”, novodobno orožje so mediji

V današnjem času je medsebojno vojaško obračunavanje le malo verjetno. Stara celina je vse bolj notranje povezana. V slovenskem interesu je uveljavitev arbitražne razsodbe med Slovenijo in Hrvaško. Ob tem ni smiselno iskati fizičnih provokacij.

Tega nihče več ne počne. Škoda za gospodarstvo bi bila nepredstavljiva. Uporaba prisluhov je v takšnem primeru boljša metoda, četudi utegne povzročiti zgolj napete živce ter poslabšanje medsosedskih odnosov.

In Hrvaški zagotovo ne bo ugajala predstavitev novosti v slovensko-hrvaških relacijah na današnjem vrhu v Bruslju. Seznanitev evropskih državnikov z afero bi namreč utegnila zmanjšati ugled naše južne sosede.

Lutkovna predstava za slovensko publiko

Hrvaški odziv na razkritja je bil skromen. Kvečjemu je bilo zaslediti navedbe, da želi Slovenija opravičiti nedovoljeno ravnanje in “kompromitirano” arbitražno razsodbo. Obenem se spor predstavlja v luči bližajočih se evropskih volitev. Vlada v Zagrebu sicer zanika prisluškovanje in poskus vplivanja na POP TV.

Po drugi strani pa je v Sloveniji završalo, kot bi nekdo s palico dregnil v mravljišče. V občilih se pojavljajo kritični odzivi politikov, Marjan Šarec pa je sklical Svet za nacionalno varnost (presenetljivo prvič v tem mandatu), ki se ga je udeležil celo Borut Pahor. Na dogodku je slovenski vrh obsodil hrvaško ravnanje.

Poleg tega je MZZ na zagovor pozval hrvaškega veleposlanika v Ljubljani in na posvet slovensko veleposlanico v Zagrebu. A tovrstne poteze mnogi vidijo zgolj kot spektakel za volivce.

Marjan Šarec je namreč izpadel kot nastopaški “Sheriff”, ki obvladuje sceno, a v resnici stvar deluje patetično, saj človek kmalu spozna, da gre za samopromocijo. Tisti, ki bodo za slovensko varnost res poskrbeli, bodo ostali v njegovi senci.

14 KOMENTARJI

  1. HANZI TV poroča, da je tudi danes prisluškovalna afera v središču pozornosti.

    Očitno še ni bilo dovolj, da je včeraj SD najostreje protestirala, da je Cerar brez repa in glave nekaj onegavil z zakonitostjo, vladavino prava in prijateljskimi odnosi in da je Erjavec zaman iskal svoje divizije.

    Proti pričakovanju sem prvikrat slišal Vatovca iz Levice, da je dal od sebe pameten komentar: obveščevalne službe so na svetu zato, da prisluškujejo!

    Sprašujem, kje v ustanovni listini OZN ali Evropske unije piše, da morajo imeti majhne države tudi male politike in državnike?

  2. Tudi tovariša Janeza Janšo so ujeli med pogovorom in dogovarjanjem z Ivom Sanaderjem.
    Za to,ker se je tovariš Janez Janša dogovarjal z Ivom Sanaderjem je bil pa kriv Tone Rop.Razumi kdor more.
    Mogoče je pa včeraj tovariš Janez Janša obiskal Iva Sanaderja v REMETINCU ???

  3. Kdo bi zaupal in verjel premieru vlade RS Marjanu Šarcu, ki je pred tedni sam s političnega vrha aktualne vlade RS skušal neustavno in protipravno omejiti ali celo prepovedati oglaševanje državnih in javnih podjetij v lastniško, uredniško in novinarsko “sumljivih” medijih, ko zdaj nenadoma z istega političnega vrha populistično “grmi” proti vmešavanju drugih politikov in drugih politik v naše “svobodne” medije ter se nenadoma z istega političnega vrha pokroviteljsko zavzema za neomejeno in nedotakljivo svobodo medijev, ki bi jo morala tako ali tako zagotavljati veljavna ustava in zakonodaja, dejavno pa varovati celotna izvršna in sodna veja oblasti, vključno z vlado RS.
    Kdo bi zaupal in verjel zunanjemu ministru dr. Miru Cerarju, ki zdaj demonstrira “strogost”, ko na silo “eksercira” diplomate RS in RH ob medijsko pogreti prisluškovalni aferi iz svojega vladnega mandata, ko pa je sam kot premier vlade RS v času arbitražno-prisluškovalnega škandala storil vse, da je “pometel po preprogo” neodgovornosti, neprofesionalnosti in brezzakonja vse akterje in vsa dejanja domnevne veleizdaje, zaradi katere je ena od podpisnic (RH) samovoljno izstopila in arbitražnega sporazuma in procesa arbitraže, druga podpisnica (RS) pa je bila neprostovoljno trajno obremenjena in “kaznovana” z vsemi političnimi, materialnimi in nematerialnimi posledicami nikoli politično, diplomatsko, varnostno in pravno razčiščene ter sankcionirane afere z jasnimi indici veleizdaje in nezakonite zlorabe obveščevalnih metod in sredstev.

  4. Celotno vlado zamenjati! Ups! Samo nimamo kadra, ker so jih že pobrali, kaj je bilo “uporabnega”, iz borze. Saj ni čudno, če nihče, ki kaj da nase, noče kandidirati!
    Priporočam ogled intervjuja z dr, Avbljem, na TV 3, z voditeljem Pirtovškom. Kvalitetna ocena dejanskega stanja v Sloveniji. Ocena priznanega akademika! V tujini nimamo ugleda in obsojeni smo na “zadnjo klop!”

  5. A so na Gorenjskem že preklicane izredne razmere, da sta lele in dzi nu nje ja smela zapustiti zaklonišče?

    Najbrž je ata Igor odločil, da tako slabo obvladata slovenščino, da kljub nevarnosti vojnega delovanja ne smeta zamuditi niti ene ure pouka.

  6. Koga imajo za norca? 0b 12,24
    Lepo ste povedali.

    Čudno, da so na POLOŽAJ arbitra postavili “velikega političnega mačka” – Sekolca. Nihče drug verjetno ni imel dovolj globokih korenin v bivšem sistemu. In za ta, kar je Sekolc “skuhal”, je še najbolj kriv tisti, ki ga je PREDLAGAL in ta, ki ga je postavil. – Tako delajo tisti, ki jim SAMOSTOJNA SLOVENIJA ni po volji.

    Leva opcija se je zelo prizadevala, da dovolimo, da Hrvaška stopi v EU, še preden rešimo PIRANSKI zaliv. In Sokolčevo delo pri arbitraži, je “pika na i”, kako se lahko pohodi lastno državo.

    Veliko domoljubov imamo, ki bi bili kos dobremu SLOVENSKEMU ARBITRU. Toda DOMOLJUBJE “stricem iz ozadja” nikoli ni po volji. Prav zato nam vladajo Šarci, Cerarji, Židani in Erjavci.

  7. Ves ta “cirkus ” gre v korist Hrvaški in njeni politiki.Človek težko razume,kako “bebavo” vlado imamo.Kot da namerno delamo sami proti sebi. V takšni situaciji sklicati Svet za nacionalno varnost je politični samomor.Tako je povsod,samo v Sloveniji ne ! Delati iz samih sebe v mednarodni javnosti “bedaka” je,ali naivno,ali noro,ali namerno,ali nevedno.To je poniževanje lastne države.
    Kaj pa če so nadaljevanje “saga arbitraža” s to “informacijo” sprožili namerno sami Hrvati? Kajti tako dokazujejo svetovni javnosti,kako nezrela,otročja,naivna,nesposobna je vladajoča politika/oblast v Sloveniji .Kako je Slovenija nezrela država !
    Kaj če Hrvati potrebujejo dokazovati EU,NATU,da so oni glavna in zaupanja vredna država na Z.Balkanu ? To ima gotovo določene posledice in koristi.
    In ne nazadnje,ne smemo pozabiti,kaj se je dogajalo pred vstopom Hrvaške v EU,kaj se je dogajalo pred,med in po “arbitraži-odločbi”. Vsi ključni, tedanji, slovenski politiki na oblasti imajo,po mnenju mnogih,problem z dokazovanjem iskrenega in največjega prizadevanja za slovenske interese.Tudi danes je tako.
    Ali ne znajo,ali so naivni,ali imajo druge interese,ali sodelujejo s Hrvaško za njen interes ? Kako jim to koristi ? Navaden slovenski državljan,ki vsaj malo zdravorazumsko razmišlja,se ne more znebiti občutka-vtisa,da se je zaigrala igra,ki prinaša koristi Hrvaški( vstop v EU,obvladovanje Z.Balkana,schengen,prava in močna izhodišča za reševanje mejnih sporov s Srbijo,BIH in Črno Goro/pogojevanje vstopa v EU!), ter posameznikom v Sloveniji in “malo škodo” Sloveniji ( slovenski “raji” bo politika trdila,da smo zmagali in dosegli največ,kar se je dalo ). Ker me briga samo Slovenija,se sprašujem,ali bo končno kdo odgovarjal za vso to “šlamastiko”,več ali manj utemeljene sume ,naivnost,neznanje in za bistveno,ali je možno dokazati veleizdajo posameznim slovenskim politikom ?
    Dovolj je igranja s Slovenijo in njenimi interesi ! Res pa je,da si mnogi v slovenski politiki vse to upajo početi,ker poznajo kako indoktrinirano volilno telo imamo,ker poznajo karakter Slovencev,ker ima zaoderje kapital za vse to početje.
    Kot Slovenski štor,sem res ogorčen ! Cankar je imel prav!

  8. Slovenski štor ob 1,45
    Veliko nas je, ki razmišljamo podobno kot vi. Enako tudi z vašim vprašanjem:” Ali je možno dokazati veleizdajo določenim slovenskim politikom”?

    Ljudstvo slovensko misli, da ja. Toda pri nas se ne sodi v imenu ljudstva, ampak v imenu “post-komunizma”. Kajti poleg strokovnih in vestnih SODNIKOV, so v večini na VODILNIH mestih levo usmerjeni. Podobno je v tožilstvu in celo (pri Kanglerju celo ponarejali podpise) na policiji. Zaradi vsega tega, LEVIČARJI ne bodo nikoli obtoženi, kajti “zaoderje” ima “vajeti” policije in sodstva. Prav zato Slovenija ne bo nikoli ŠVICA – ne v gospodarskem in ne v političnem smislu.

  9. Priporočam ogled včerajšnjega, četrtkovega FAKTORJA. Dva priznana sodnika, sta bila gosta Požarjeve oddaje. To kar nam globoka ali ugrabljena država pripravlja, je skoraj ZF. Ampak žal ni.
    Mislim, da nas lahko postaja strah!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime