Evropska komisija je na podlagi novega svežnja zavez, ki ga je slovenska vlada predložila sredi julija, sklenila, da je “pomoč Slovenije za Novo Ljubljansko banko (NLB) še naprej združljiva s pravili EU o državni pomoči,” so sporočili iz Evropske komisije.
Slovenija se sedaj mora držati zaveze, da do konca tega leta proda 50 % + 1 delnico največje državne banke, v letu 2019 pa mora lastniški delež v banki zmanjšati na 25% + 1 delnico.
Če se Slovenija tudi novih, ter podaljšanih že obstoječih zavez, ne bo držala, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje, so še sporočili iz Bruslja.
“Prodaja NLB je bila eden od pomembnih še nedoseženih mejnikov načrta prestrukturiranja banke, ki nam je leta 2013 omogočil, da ji odobrimo državno pomoč v višini več kot dve milijardi evrov. Zato pozdravljam zavezo Slovenije, ki si je zadala jasen časovni načrt za dosego te prodaje,” je iz Bruslja sporočila evropska komisarka Margrethe Vestager, ki je pristojna za politiko konkurence. Dodala je, da zaradi tega lahko Komisija odobri novi sveženj zavez Slovenije za NLB, ki “zagotavlja, da bo banka uspešen in dolgoročen akter na slovenskem bančnem trgu.“
Potem ko se dosedanjih zavez Slovenija ni držala in je komisija januarja letos začela poglobljeno preiskavo o državni pomoči, je Cerarjeva vlada poleti obljubila, da bo prva znatna tranša v višini najmanj ene delnice več kot 50 % delnic prodana do konca leta 2018, slovenska vlada pa bo do konca leta 2019 zmanjšala svoj delež v NLB na eno delnico več kot 25 % delnic. Poleg tega se podaljšajo vse kjučne obstoječe zaveze.
“Če Slovenija ne bo upoštevala predvidenih rokov, bo imenovan skrbnik za odprodajo, ki bo prevzel postopek prodaje,” so še sporočili iz Bruslja.
Po poročanju Financ se medtem SDH in Deutsche bank se že pripravljata na prodajo banke. Po predlagani časovnici bodo delnice in GDR NLB na ljubljanski oziroma londonski borzi kotirale 14. novembra.
Ker se je državna banka sredi krize leta 2013 znašla pred bankrotom, je Slovenija Bruselj zaprosila za dovoljenje za državno pomoč banki iz davkoplačevalskih sredstev v višini 2,32 milijarde evrov (3 dokapitalizacije od marca 2011 do decembra 2013).
Komisija je decembra 2013 na podlagi pravil EU o državni pomoči ter načrta prestrukturiranja banke in s tem povezanih zavez državno pomoč odobrila.
Ključni del tega načrta prestrukturiranja je bila zaveza Slovenije, da bo do konca leta 2017 prodala za eno delnico manj kot 75 % delnic NLB. Komisija je maja 2017 sprejela zahtevo Slovenije za bolj postopno prodajo NLB.
Slovenija se je vseeno zavezala, da bo do konca leta 2017 prodala (vsaj) 50 % delnic NLB, preostanek pa do konca leta 2018.
Zaveze iz znanih notranjepolitičnih razlogov niso bile spoštovane.
Komisija lahko izjemoma sprejme spremembe obstoječih zavez glede državne pomoči, če so nove zaveze enakovredne prvotnim. V zadevnem primeru bi morale nove zaveze zagotoviti sposobnost preživetja NLB v enaki meri kot prvotne zaveze in obravnavati morebitna dodatna izkrivljanja konkurence zaradi odložitve prodaje.
Na srečo je Slovenija del skupnega evropskega monetarnega sistema in se mora tudi držati skupnih pravil; sicer lobiji te molzne krave ne bi nikoli izpustili iz svojih rok. Zaradi tega tudi toliko spinov v zvezi s tem, kako koristna je dejansko državna banka za davkoplačevalce, da bančne luknje v resnici sploh ni bilo in kako naši politiki vseskozi hlapčujejo Bruslju in grabežljivemu tujemu kapitalu, ki ga ta zastopa.
A raziskave kažejo, da Slovenci vse manj kupujemo tovrstno meglo domačih paradržavnih mešetarjev. Prodaja NLB je majhen, a vseeno pomemben korak v smer razreze lovk, s katerimi to državo držijo v svojih krempljih. Pot do popolne osvoboditve bo še dolga, pri čemer ne smemo pozabiti, Evropska unija je pri tem naš največji zaveznik.
“Tokrat Evropska komisija misli resno, nategovanja bo končno konec”
No, EU je vedno mislila resno, rdeči baroni pa so vedno nekaj našli. Zakaj ne bodo tudi tokrat?
ADIJO RDEČE KORITO !
Bodo pa našli kakšno drugo banko za svoje korito.
Slovenci smo žal finančno nepismen narod, kar je rezultat nesrečnih zgodovinskih okoliščin in šolskega sistema:
Tujci, Avstrijci in Italijani nas seveda niso učili, kako pomebno za našo blaginjo je da MI razpolagamo s svojim in po možnosti še tujim denarjem. Potem bi namreč vedeli zakaj so nas sploh okupirali. V osnovni šoli so nas učili, da je bil osnovni problem Italijanske okupacije , da nismo smeli prepevati Slovenskih pesmi. Nhče ni omenil da je glavni problem da so nam pobrali vso dodfanovrednso in denar, ki smo ga sami ustvarili.-
Pod I. Jugoslavijo smo sicer bili najbolj finančno pismeni na balkanu, iz Avstrije smo prenesli 1600 bank, hranilnic in kreditnih zadrug in zato prevzeli gospodarsko pobudo.
Pod II. Jugoslavijo so nas učili, da je denar in bančništvo največje zlo za delovenega človeka in da bomo denar in banke ukinili.
Večina ljudi na oblasti po osamosvojitvi je končala socialitične šole (največ sedanjih politikov Fakulteto za politične vede in novinarstvo) in Janezek ne glede na to ali se deklarira za desnega ali levega zna samo to kar se je Janezek naučil. O financah torej nič
Pogljmo še primerjavo:
Najbolj razvito finančno industrijo ima Švica in majhne države, ki so se proglasile za davčne oaze.
V Švici je preko 3000 takih in drugačnih bank, kooperativ, zadrug in drugih finančnih ustanov, pa še nisem slišal, da bi modrovali o tem, da ne rabijo bank oz. da bi bilo dovolj če bi imeli eno ali dve kot se modruje pri nas.
Nasprotno njihov finačni sistem predstvaljajo trije steber:
1. Tuje komercialne banke, hranilnice in ustanove, ki so močno obdavčene in regulirane
2. Domače komercialne banke, ki so manj obdavčene in maj regulirane od naših komercialnih bank.
3. Kantonalne banke. Za status kantonalne banke morajo le te biti v najmanj 35% in največ 49% lasti občin in kantonov, torej so najmanj v 51% lasti občanov in podjetij. Praktično niso obdavčene, dobički gredo v razvojne sklade iz katerih se financira obnova kuturne dediščine,štipendirajo nasdpobvprečni talenti iz kantona in razvojno raziskovalni gospodarski projekti.
Najmanjša kantonalna banka je URI , kanton ima nekaj čez 30.000 prebivalcev, banka je starejša kot 100 let in ima bilačno vsoto 2 mrd- SF. Ali si mi to lahko sploh predstvaljamo!
Vložek v nakup delnic Kantonalne banke je davčna olajšava.
Se nam že kaj svita kaj je narobe z nami ali moram nadaljevati.
Če bi levičarji mislili resno z nacionalnim interesom, ki naj bi bil v udeležbi države v gospodarskih družbah, bi že zdavnaj lahko izbrali model 25+1 delnico. Pa ga niso, ker njihov motiv ni v kontroli gospodarstva ter v udeležbi pri dobičku, pač pa v financiranju lastnih tajkunskih mrež. Odprodaja večinskega deleža NLB bo kar konkreten korak v boji proti tovarišijskemu kapitalizmu.
Me zanima kaj se bodo do izteka roka še izmislili. Kaj bodo naumili, da ne bo treba prodati?
1+5 bo zdrzala do konca leta, dokler bo NLB se Kucanov magnet, pa na kmeta Golobica ne pozabimo, tudi cistokrvni mesanec rabi se “pare “, Ljubljana je razbita na prafaktorje. Potem pa mafijsko omrezje ne rabi vec politicnih idiotov 1+5 , adijo Serpentinsek, dober dan drugorazrednost, lakota in kokain….
NLB ne bo nikoli prodana! Bi vi prodali bankomat, ki vam bruha denar?
Ne nasedajmo rdeči propagandi. Ne bodimo kocbeki.
Gremo staviti, da ne bo šlo. Evropski prevaranti v Bruslju z zapitim Junckerjem na čelu, niso zreli niti za vajence naših komunističnih prevarantov. Že leta jih vodijo scat pa jih bodo tudi tokrat. Tam gori si niti predstavljati ne morejo, s kom imajo opraviti. Mogoče bodo čez nekaj časa le dojeli, koga jim naši oblastniki pošiljajo in koliko jih cenijo, ko se bodo skušali pogovoriti s Serpentinškom ali pa Lunatikom.
Ni namreč samo vprašanje, kakšne nove “smicalice” se bo naš režim znova poslužil, da banke ne bo treba prodati, ampak je tudi veliko vprašanje, komu se bo zdelo vredno kupovati po delih to slovensko mafijsko orodje in tako metati denar v neznano globino čudne vreče. In spet se bo našel najboljši izgovor: nismo mogli prodati, ker nismo našli kupcev. Ta banka bo ostala “naša” in naši davkoplačevalci jo bodo še naprej vzdrževali.