Absurd slovenskega sindikalizma: »revni« naj dobijo manj, »bogati« pa več

Foto: Peter Merše
POSLUŠAJ ČLANEK
Socialni dialog je nemogoč, in to je pereč problem, ki nas pesti pod vladavino Janeza Janše. Tako trdijo sindikalisti (in velik del opozicije), ki svoja stališča jasno izražajo na protivladnih protestih. Vladi očitajo nesposobnost, da bi se soočila s krizo, posledično pa naj bi bili v Sloveniji priča zadolževanju, negativnim trendom v zaposlovanju in širjenju splošne revščine. Pa je temu res tako?

Vlada daje več denarja, sindikati so proti


O absurdnosti delovanja slovenskih sindikatov smo na Domovini že obširno poročali, in tovrstne dejavnosti se v zadnjem času še stopnjujejo. Izkazalo se je, da kljub za zaposlene ugodnim (ponujenim ali že doseženim) dogovorom sindikati sami blokirajo socialni dialog, hkrati pa se udeležujejo protivladnih protestov in, kot je razvidno, nekateri komunicirajo tudi na nesprejemljiv način:

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1398348009629433862

Vlada je v četrtek s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o zvišanju prejemkov zaposlenih v okviru odprave varčevalnih ukrepov. Tako se bodo zaposlenim v javni upravi zvišali letni regresi in regres za prehrano, višje bo povračilo stroškov prevoza na delo, višje bodo tudi dnevnice.

A takšen dogovor sindikalistom ni povšeči, saj ga je od 40 sindikatov podpisalo le deset; nepodpisniki pojasnjujejo, da niso pravočasno prejeli aneksov, in napovedujejo podpis za prihodnji teden. Da se je SVIZ kot sindikat sploh pojavil na protestih, je nerazumljivo, saj je v tem trenutku protestiral proti vladi, ki njihovemu članstvu znižuje davke in zvišuje dohodke.

Slovenija napreduje proti vrhu uspešnih držav EU


Gospodarski in družbeni kazalniki v resnici še zdaleč niso katastrofalni, kot skušajo prikazati sindikati. Poslanec NSi Jožef Horvat pove: »Po preliminarnih podatkih so davčni prihodki v obdobju januar – april 2021, večji za 15,7 % glede na lansko obdobje in za 5,4 % glede na leto 2019, ko nismo imeli krize. Po preliminarnih podatkih FURS so bili prihodki iz naslova DDV v mesecu aprilu 2021 višji za skoraj 97 % glede na lanski april in za 27,1 % višji glede na april 2019, ko nismo imeli epidemije. Proračunski presežek v mesecu aprilu je dobrih 40 milijonov evrov. Brezposelnost je pravkar padla pod 78 tisoč. Vlada se v tem mandatu drži gesla »gradimo Slovenijo«. Za infrastrukturo se namreč prvič v zgodovini v proračunu namenja več kot milijarda evrov sredstev. Lani je bil sicer dosežen tudi najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014-2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 %. Počrpanih je bilo več kot 101 milijon evrov od 112 načrtovanih.«

https://twitter.com/JureFerjan/status/1397479504126283778

Povedano z drugimi besedami, Slovenija trenutno ustvari 5,4 % več kot v primerljivem predkriznem obdobju leta 2019 pod vodstvom vlade Marjana Šarca. Po napovedani gospodarski rasti smo šesti v EU, po nizki brezposelnosti sedmi. Skratka, smo med najuspešnejšimi državami Unije. Jožef Horvat pravi: »Prebili smo se v prvo četrtino držav Evropske unije in to na podlagi ocene, ki jo je verjetno možno konec leta še izboljšati.«

Uspešnost pa omogoča rast plač in vrsto socialnih ukrepov, a kljub temu se organizirajo protesti. Vladna stran razloge vidi v slabih namenih organizatorjev:

https://twitter.com/drVinkoGorenak/status/1398179469119078402

Vlada je sprejela tudi dvig izplačil za opravljanje obvezne prakse za študente (s 97 na 172 € mesečno) in dijake (s 47 na 86 € mesečno), omenimo pa še majski dvig pokojnin za 110.000 upokojencev. Najnižja pokojnina se tako zvišuje za 33 evrov, zagotovljena starostna pa za 39 evrov.

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1398293764557389827

Opozicija pa gospodarsko stanje v Sloveniji vidi takole:

https://twitter.com/strankalevica/status/1398563316218335232



Oglejte si vročo razpravo o tej temi med gostoma 4. Dialogosa Jakobom Počivavškom (predsednik KSS Pergam) in Goranom Novkovićem (izvršni direktor SBC).

https://youtu.be/Mvfz75JqNes

KOMENTAR: Uredništvo
Populizem brez primere in razprodaja slovenskega sindikalizma
Da sindikati delujejo proti lastnim delavcem, je absurd, in več kot očitno je, da so postali zgolj orodje opozicije za rušenje vlade, kar kaže na njihovo podrejenost določenim političnim strujam. Odgovornost do slednjih sindikati brez dvoma postavljajo pred odgovornost do delavcev, saj delujejo po načelu "proti vladi, četudi v škodo ljudi!" O tem zgovorno priča dejstvo, da dobršen del sindikatov dogovora še ni podpisal in s tem najverjetneje taktično nekako skušal legitimirati svojo udeležbo na protestih. Sindikalizem se je rodil v dobi industrializacije in slabega socialnega statusa delavstva. Sindikalisti so bili (levi) izobraženci in aktivisti, ki so se prostovoljno borili za pravičnejšo delitev kapitala: revni bi dobili več, bogati manj. Današnje delovanje sindikatov pa vodi v to, da bodo "revni", torej zaposleni dobili manj, čeprav jim "bogati", torej vlada, ponujajo več. Bizarnost, ki razgalja resnico, da je kljub polnim ustom "blaginje", "enakosti", "pravičnosti" in podobnih pojmov slovenski sindikalizem prodan interesom vplivnih. A izigrano članstvo je to sprevidelo: spomnimo se le Štrukljevega neuspešnega podpiranja podpisov za odstop šolske ministrice, kjer mu je uspelo dobiti podporo bore tretjine članstva. Dejanja sindikalistov s polnimi žepi v škodo zaposlenih tako izpadejo kot farsa, ki ji nočejo več nasedati. Po drugi strani pa večina opozicije skupaj s sindikati hoče nekako ekstatično podoživeti obdobje revščine, represije in boja za delavstvo. Ob najnižji brezposelnosti v slovenski zgodovini, ob gospodarski rasti, s katero prehitevamo ostale članice EU, ter ob vseh levo-socialnih ukrepih vlade za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu je govoriti o "talstvu kapitala" naravnost bizarno. Sodobni sindikati bi morali voditi dialog z delodajalci in ustvarjati konstruktivno klimo za razvoj družbe in države. Velika večina s strani interesov ugrabljenih sindikatov si tega udobja ne more privoščiti, zato se poslužujejo populizma in pouličnih prijemov, ali, kot se je izrazil dr. Žiga Turk, demokracija zahteva dialog, ulica pa ponuja le monolog. In to vodi v tiranijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike