Absurd slovenskega sindikalizma: »revni« naj dobijo manj, »bogati« pa več

Foto: Peter Merše

Socialni dialog je nemogoč, in to je pereč problem, ki nas pesti pod vladavino Janeza Janše. Tako trdijo sindikalisti (in velik del opozicije), ki svoja stališča jasno izražajo na protivladnih protestih. Vladi očitajo nesposobnost, da bi se soočila s krizo, posledično pa naj bi bili v Sloveniji priča zadolževanju, negativnim trendom v zaposlovanju in širjenju splošne revščine. Pa je temu res tako?

Vlada daje več denarja, sindikati so proti

O absurdnosti delovanja slovenskih sindikatov smo na Domovini že obširno poročali, in tovrstne dejavnosti se v zadnjem času še stopnjujejo. Izkazalo se je, da kljub za zaposlene ugodnim (ponujenim ali že doseženim) dogovorom sindikati sami blokirajo socialni dialog, hkrati pa se udeležujejo protivladnih protestov in, kot je razvidno, nekateri komunicirajo tudi na nesprejemljiv način:

Vlada je v četrtek s sindikati javnega sektorja dosegla dogovor o zvišanju prejemkov zaposlenih v okviru odprave varčevalnih ukrepov. Tako se bodo zaposlenim v javni upravi zvišali letni regresi in regres za prehrano, višje bo povračilo stroškov prevoza na delo, višje bodo tudi dnevnice.

A takšen dogovor sindikalistom ni povšeči, saj ga je od 40 sindikatov podpisalo le deset; nepodpisniki pojasnjujejo, da niso pravočasno prejeli aneksov, in napovedujejo podpis za prihodnji teden. Da se je SVIZ kot sindikat sploh pojavil na protestih, je nerazumljivo, saj je v tem trenutku protestiral proti vladi, ki njihovemu članstvu znižuje davke in zvišuje dohodke.

Slovenija napreduje proti vrhu uspešnih držav EU

Gospodarski in družbeni kazalniki v resnici še zdaleč niso katastrofalni, kot skušajo prikazati sindikati. Poslanec NSi Jožef Horvat pove: »Po preliminarnih podatkih so davčni prihodki v obdobju januar – april 2021, večji za 15,7 % glede na lansko obdobje in za 5,4 % glede na leto 2019, ko nismo imeli krize. Po preliminarnih podatkih FURS so bili prihodki iz naslova DDV v mesecu aprilu 2021 višji za skoraj 97 % glede na lanski april in za 27,1 % višji glede na april 2019, ko nismo imeli epidemije. Proračunski presežek v mesecu aprilu je dobrih 40 milijonov evrov. Brezposelnost je pravkar padla pod 78 tisoč. Vlada se v tem mandatu drži gesla »gradimo Slovenijo«. Za infrastrukturo se namreč prvič v zgodovini v proračunu namenja več kot milijarda evrov sredstev. Lani je bil sicer dosežen tudi najvišji delež črpanja EU sredstev finančne perspektive 2014-2020 glede na načrtovana sredstva, in sicer 90 %. Počrpanih je bilo več kot 101 milijon evrov od 112 načrtovanih.«

Povedano z drugimi besedami, Slovenija trenutno ustvari 5,4 % več kot v primerljivem predkriznem obdobju leta 2019 pod vodstvom vlade Marjana Šarca. Po napovedani gospodarski rasti smo šesti v EU, po nizki brezposelnosti sedmi. Skratka, smo med najuspešnejšimi državami Unije. Jožef Horvat pravi: »Prebili smo se v prvo četrtino držav Evropske unije in to na podlagi ocene, ki jo je verjetno možno konec leta še izboljšati.«

Uspešnost pa omogoča rast plač in vrsto socialnih ukrepov, a kljub temu se organizirajo protesti. Vladna stran razloge vidi v slabih namenih organizatorjev:

Vlada je sprejela tudi dvig izplačil za opravljanje obvezne prakse za študente (s 97 na 172 € mesečno) in dijake (s 47 na 86 € mesečno), omenimo pa še majski dvig pokojnin za 110.000 upokojencev. Najnižja pokojnina se tako zvišuje za 33 evrov, zagotovljena starostna pa za 39 evrov.

Opozicija pa gospodarsko stanje v Sloveniji vidi takole:

Populizem brez primere in razprodaja slovenskega sindikalizma
Da sindikati delujejo proti lastnim delavcem, je absurd, in več kot očitno je, da so postali zgolj orodje opozicije za rušenje vlade, kar kaže na njihovo podrejenost določenim političnim strujam. Odgovornost do slednjih sindikati brez dvoma postavljajo pred odgovornost do delavcev, saj delujejo po načelu “proti vladi, četudi v škodo ljudi!” O tem zgovorno priča dejstvo, da dobršen del sindikatov dogovora še ni podpisal in s tem najverjetneje taktično nekako skušal legitimirati svojo udeležbo na protestih.

Sindikalizem se je rodil v dobi industrializacije in slabega socialnega statusa delavstva. Sindikalisti so bili (levi) izobraženci in aktivisti, ki so se prostovoljno borili za pravičnejšo delitev kapitala: revni bi dobili več, bogati manj. Današnje delovanje sindikatov pa vodi v to, da bodo “revni”, torej zaposleni dobili manj, čeprav jim “bogati”, torej vlada, ponujajo več. Bizarnost, ki razgalja resnico, da je kljub polnim ustom “blaginje”, “enakosti”, “pravičnosti” in podobnih pojmov slovenski sindikalizem prodan interesom vplivnih.

A izigrano članstvo je to sprevidelo: spomnimo se le Štrukljevega neuspešnega podpiranja podpisov za odstop šolske ministrice, kjer mu je uspelo dobiti podporo bore tretjine članstva. Dejanja sindikalistov s polnimi žepi v škodo zaposlenih tako izpadejo kot farsa, ki ji nočejo več nasedati.

Po drugi strani pa večina opozicije skupaj s sindikati hoče nekako ekstatično podoživeti obdobje revščine, represije in boja za delavstvo. Ob najnižji brezposelnosti v slovenski zgodovini, ob gospodarski rasti, s katero prehitevamo ostale članice EU, ter ob vseh levo-socialnih ukrepih vlade za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu je govoriti o “talstvu kapitala” naravnost bizarno.

Sodobni sindikati bi morali voditi dialog z delodajalci in ustvarjati konstruktivno klimo za razvoj družbe in države. Velika večina s strani interesov ugrabljenih sindikatov si tega udobja ne more privoščiti, zato se poslužujejo populizma in pouličnih prijemov, ali, kot se je izrazil dr. Žiga Turk, demokracija zahteva dialog, ulica pa ponuja le monolog. In to vodi v tiranijo.

Oglejte si vročo razpravo o tej temi med gostoma 4. Dialogosa Jakobom Počivavškom (predsednik KSS Pergam) in Goranom Novkovićem (izvršni direktor SBC).

19 komentarjev

  1. Lepo se je izrazil Žiga Turk:
    “Demokracija zahteva DIALOG, ulica pa zahteva MONOLOG, ki ga INTERPETIRA-Štrukelj, ki več laži izreče, kot resnic.

    Ta vlada je dala več pravic in dotacij, tako delavcem, kot upokojencem, kot TRI vlade KULOVCEV!
    Da tega ne bi ljudje pohvalili, so se USTAJNIKI pod vodstvom KULA in SINDIKATOV poslužili ULICE, kjer z lažmi blatijo sedanjo vlado.

    To so zavržena dejanja, tako Sindikatov, Ustajnikov, kot tudi – RTV, ki pomaga sindikalne LAŽI – distributirati in lažno prikazovati po TV ekranih.

  2. Kljub epidemiji smo z ukrepi v letu 2020 ohranili delovna mesta in blaginjo Slovenk in Slovencev ter državljanov. Plače so se povečale za skoraj 6% in pokojnine za blizu 4%. V DZ je paket davčnih zakonov, ki bo omogočil dodatno zvišanje plač. Toda sindikati in #KUL so proti.

    Naredite to tako, ne da bi orbanizirali družbo in uvedli diktaturo! To je glavni problem, z denarjem kupovati poslušnost! To so delali komunisti, ki jih Janša tako kritizira! Bonbone družbi pa ne deli s svojim denarjem, ampak z denarjem nas vseh!

    • Diktaturo nam vsiljuje leva agenda, ki ima pod nadzorom 90% medijskega prostora, kapiš?

      Poglejte samo Kučanovega ljubljenca Odlazka, ki je slamnati lastnik 3/4 radijev. Jih je kupil s sumljivim denarjem preko davčnih oaz?

      Da g. Igor, taki izvajajo diktaturo laži preko zvočnikov. Kreirajo javno mnenje. To je peta kolona, ki nas ruši od znotraj. In taki lažnivci in lopovi vpijejo: “primite tatu”…

      Kaj znano?

    • Igor, kje pa so vas “orbanizirali”. Prvič slišim za kaj takšnega. Konkretno, s primeri prosim. Da bomo tudi drugi vedeli in si znali predstavljati, kako trpite in ste postali orbanizirani, torej subjekt orbanizacije. Vnaprej hvala za natančno pojasnilo s konkretnimi primeri vašega “orbaniziranja”. Sem ta termin sploh zapisala pravilno? Če ne, mi boste oprostili, kajti pri najboljši moči si ne znam predstavljati, kaj za vrabca naj bi to bilo.

  3. Vlada je preveč pasivna do javnosti. S tem prepušča prazen prostor levici, da prepričuje javnost z izmišljotinami.

    Vlada ima odlične argumente za izničenje kritik levičarjev, pa noče ali ne zna ali pa prepozno odreagira nanje.

    Levici tudi prepušča, da se ona sklicuje na slovensko ustavo in zakone, namesto, da bi to storila sam in javnost prepričala, da je ona tista, ki spoštuje in uveljavlja sloevnsko ustavo, državo in zakone.

    Vlada je tudi včasih premalo taktna, zato je doživela osip poslancev SMC.

    Rezerve učinkovitega političnega delovanja so, so, naj se izkoristijo!

  4. O sindikalni hobotnici in o tem koliko milijonov evrov so dobivali iz proračuna- človek ne more verjeti !!- si preberite danes na spletu Nove 24 !!
    Sploh ob vseh podatkih, ki jih zdaj dobivamo, lahko samo ugotovimo, da je proračun ZARADI VISOKIH DAVKOV, ki jih seveda LEVIČARJI strašno zagovarjajo, glavnik generator norih levih ideologij v Sloveniji. Desettisoči ljudi je prisesanih na državne jasli in živijo kot pravi paraziti od dela milijona prebivalcev, ki plačujejo davke . Previsoke. Vlada zmanjšuje davčna bremena, sindikati pa so proti !!!
    Ker vedo, da bodo davke, če pridejo na oblast, TEŽKO POVEČEVALI ! Brez visokih davkov pa ni DAJANJA IZ PRORAČUNA SAMO SVOJIM. In širjenja leve volilne baze. Zato protestirajo !
    Proračun bi lahko bil cca 10 % nižji ! Pa bi pokril vse stroške ! Ali pa bi velik del denarja iz proračuna morali nameniti za odpravo razvojnega zaostanka v času levih vlad ! Sedanja vlada to počne, toda potreben je še vsaj en cel mandat po epidemiji, da SLOvenija počasi vzspostavi normalnost ! Levi barbarizem nas je po letu 2013 pahnil 15 let nazaj !
    Proračun je napajal levičarje TAKO DA BOLI GLAVA !!
    kako bo šlo naprej pa je odvisno od VOLILCEV !
    In zdrave pameti !!

  5. Za trenutek odmislite, da vlado l e g i t i m n o vodi ta vlada, z JJ na čelu.

    Poglejte si te histerične revolucionarje, posnete na včerajšnjih n e p r i j a v l j e n i h protestih in se vprašajte: BI IZROČILI SVOJO USODO V SLOVENIJI V NJIHOVE ROKE? Ste prepričani, da bi s temi modrostmi s transparentov država delovala?
    Vsi, ki so bili na tem shodu vprašani, zakaj so nezadovoljni – so bili odgovori plehki in brez konkretnih ocen stanja. Odgovori:
    1. Kaj ta vlada dela? Vse je narobe.
    2. Nismo slišani? Nihče nas ne upošteva.
    3. Smrt janšizmu!
    4. Vlada mora oditi.
    5. Demokracije ni!
    6. Vlada uničuje medije.
    7. Uničeno sodstvo.
    8. Epidemija. Kdo pa je kolesaril 58 tednov in jo pomagal širiti?

    Ne bom več naštevala, ker se mi oko orosi, saj takih kontradiktornih izjav ne slišiš vedno. Če bi bilo to vse res, bi ti isti ljudje, ki protestirajo, sedeli v zaporih, pretepeni, lačni in ne bi protestirali, se drli ter žalili vlado in predvsem JJ, režimski mediji ne bi širili laži, sodstvo bi delovalo bistveno drugače, nevladniki ne bi bili dobro servisirani, “kulturniki” ne bi dobivali rent, na Metelkovi se ne bi pretegovali potomci prejšnjega režima…

    Res pa je, da je v Ljubljani ogromno “prisklednikov”, ki so do sedaj dobivali sredstva iz raznih naslovov, pogosto brez upoštevanja kriterijev in sedaj se napoveduje, da tega avtomatizma ne bo več za vse.
    Upokojenci imajo redno pokojnine. In še zvišale so se. Tisti, ki niso nikoli delali in katerim država kljub temu namenja sredstva, da preživijo, se ne morejo primerjati s tistimi, ki so delali in polnili državno blagajno. Nismo vsi enaki! Primerjava profesorja Hačeka: en izkoplje 7 m jarka, drugi pa samo 2. Plačana pa bosta enako! Je to pošteno! Je to enakost? Za levičarje je to pošteno.

    In ponovno priporočam ogled teh histerikov in se vprašajmo, kaj so ti naredili v življenju? Pogosto so brez redne zaposlitve, prejemniki raznih transferjev, “nevladniki”, prišleki “od dole”, ki so se v Ljubljani lepo zasidrali. Nevladne organizacije se naj financirajo s članarino in potem vpijejo proti vladi. Roke, ki te hrani, ne grizeš.

    Delavci bodo z nižjo davčno stopnjo dobili konec meseca več. Sindikati pa na ulice! Razumi, kdor more.
    Vsi tisti, ki plačujete sindikalno članarino, bi vam morali v glavi zazvoniti! Je to borba za vas?

  6. Zadnji nastopi sindikatov so že povsem kot politična stranka. Zahteve po politični oblasti, spremembi oblasti, njeni usmeritvi, sposobnosti ali nesposobnosti, zamenjavi ministrice lastne dejavnosti. Nič sindikalnega, saj so do sedaj od te iste oblasti prejeli že več kot od prejšnje njim enake. Razen, da naj doda še nekaj procentov na povišico plač. Pa so njeni člani skupaj s člani Levice na shodih, ki se tako očitno ne branijo povišic, kljub zaklinjanju na kongresu, da naj zaposleni dobijo solastništvo namesto plač. Bi potem država morala postati delniška družba in bi delavci pokrivali izgube? Očitno ne, zato imajo raje povišice.

    • Exlevak, če se to zgodi, bo tudi sindikatom bolj trda pela. Ob takih plačah, ki presegajo plačo predsednika države, bo težko z rednim delom zaslužiti. Sindikati se financirajo iz članstva, ne iz javnih sredstev. Še to bi bilo treba, že tako je dovolj revolucionarjev, ki jih podpira država.

      Čestitke tistim, ki bodo izstopili. Skrajni čas!

  7. Ideološko indoktrinirani in politično enostransko profilirani sindikalni “baroni” iz palače ZSSS, ki se s svojimi ministrskimi plačami ter drugimi družbenimi privilegiji vse bolj oddaljujejo ter odtujujejo od svojega delo-jemalskega “delavskega razreda”, bi se morali zavedati, da članstvo sindikalnih organizacij ni neumno.
    Čeravno vlada ob vseh svojih strokovnjakih za javno komuniciranje ne zmore preglasiti enoglasno uglašenih in organiziranih proti-vladnih dreserjev javnega mnenja in aktivističnih ponarejevalcev družbene resničnosti, pa se bodo delojemalci in upokojenci vseeno lahko razveselili otipljivo in trajno višjih neto mesečnih prejemkov ter predvsem bodo lahko pomirjeni ugotavljali, da nezaposlenost v tej državi ne narašča.
    Kar pomeni, da bo tudi v prihodnje vse več ljudi lahko dostojno živelo od lastnega dela, da bo vse več ljudi od zasluženih prihodkov lahko plačevalo ustrezne prispevke ter da bo od višjih neto prihodkov vseh delojemalcev ugodnejše finančne osnove imela tudi t. i. socialna država.
    Politično instrumentalizirani sindikalni “baroni” se očitno trmoglavo in trdoglavo borijo proti višjim neto plačam večine delojemalcev, saj še vedno verjamejo, da bodo imeli sindikalisti več politične moči in političnega vpliva nad čim slabše plačanimi delojemalci oz. nad žrtvami klasične komunistične plačne uravnilovke v imenu enakih želodcev.
    Ker so najbolje organizirani in najmočnejši prav sindikati delavcev v javnem sektorju, njihovi voditelji zavajajo svojo interno sindikalno javnost (ki jim zagotavlja iz članarin ministrske plače in druge privilegije) še z dodatnimi populistično razpihovanimi domnevnimi strahovi, da bodo z nižjimi davki na plače vseh delojemalcev največ izgubili prav delojemalci v javnem sektorju. Kar je seveda le še en poskus klasičnega sovražnega razlikovanja med delavci v realnem in javnem sektorju in populističnega spodbujanja nezaupanja in celo sovraštva med obema ključnima družbenima skupinama delojemalcev.

  8. Aktivni državljan ponovno zadetek v bistvo pojava sindikalizma po Slovensko: ”Ker so najbolje organizirani in najmočnejši prav sindikati delavcev v javnem sektorju, njihovi voditelji zavajajo svojo interno sindikalno javnost (ki jim zagotavlja iz članarin ministrske plače in druge privilegije) še z dodatnimi populistično razpihovanimi domnevnimi strahovi, da bodo z nižjimi davki na plače vseh delojemalcev največ izgubili prav delojemalci v javnem sektorju.”
    Nimam kaj dodati.

    • Peter – se strinjam. Še vprašanje: morda veste, kako so organizirani sindikati v Švici? Sam vem samo za Skandinavijo (npr. Dansko), kjer sindikati zastopajo praktično čisto vse delavce in zaposlene, ker so tudi vsi vključeni v sindikate in le-ti ne delujejo kot transmisija le določene skupine delavcev (npr. proizvodnih) ampak razmišljajo o politikah bistveno širše. Zato so na Danskem sindikalni sogovorniki tudi med t.i. belimi ovratniki v firmah.

  9. Rokc Ne poznam dovolj dobro delovanja sindikatov v Švici, tudi zato ker niso pomemben dejavnik Švicarskega sistema upravljanja države. Niti slučajno pa sindikati nimajo take moči kot pri nas.
    Predvsem so sindikati tako kot država izredno decentralizirani, tako imamo sindikate po branžah, po kantonih, po narodnosti zaposlenih (npr. Italijanski sindikat zaposlenih) in celo po ideološki osnovi. V Švici je zelo močan celo katoliški sindikat .
    Zavzemajo se za enake splošne vrednote značilne za EU sindikate to je: Sindikati delujejo na treh ravneh. Prvič, spodbujajo notranjo solidarnost s strukturami vzajemne pomoči članom, kot so bolezni, nesreče, smrti in brezposelnost ter plačilo dajatev (socialno zavarovanje). Drugič, izvajajo kolektivno pogajalsko politiko povezano s plačami in bonitetami za zaposlene, ki vključuje širok spekter ukrepov (od neformalnih sporazumov do pogajanj na različnih ravneh do vključno stavk), tretjič pa imajo politični vpliv na zakonodajalca, lahko namreč predlagajo referendum, katerega izid je obvezen. Pri svojem delovanju enakovredno upoštevajo tudi interese zaposlenih, ki niso člani nobenega sindikata, saj njihovo ravnanje prispeva k vplivanju na razmere na trgu. Aktivni so tudi na področju varstva okolja.
    Odmevna je bila njihova vloga pri referendumu s katerim so omejili vplivov na okolje in posledično delovanje Eternita, ki je verjetno zato kupil Salonit Anhovo in preselil proizvodnjo v Slovenijo.

Komentiraj