ABC vprašalnik za predsedniška kandidata: Šarec konkreten, Pahor izmuzljiv

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Dosedanja predsedniška volilna tekma je bila s strani mnogih opazovalcev označena kot vsebinsko prazna. Na aktualnega predsednika Boruta Pahorja že vseskozi letijo očitki o mnenjski neodločenosti in izmuzljivosti, vsebinsko praznost v dosedanjih soočenjih pa očitajo tudi Marjanu Šarcu.

Zato smo se na Domovini odločili kandidatoma zastaviti 25 vprašanj ter ju zaprosili, da nanje odgovorita z enostavnim DA ali NE.

Marjan Šarec je na vprašanja odgovoril konkretno in do zaprošenega roka. Iz volilnega štaba Boruta Pahorja pa so s tridnevno zamudo poslali razmeroma splošne odgovore, iz katerih se je glede njegovih konkretnih stališč pogosto dalo le sklepati. 

Zunanja politika: oba s simpatijami do Rusije, tudi nekaj razlik


Glede zunanje politike nas je pri kandidatih predvsem zanimalo, v kateri geopolitični interesni krog umeščata Slovenijo. Vemo, smo člani Severnoatlantskega zavezništva (NATO) in EU, kar podpirata oba kandidata.

A zunanjepolitična ravnanja predstavnikov naše države pogosto izstopajo iz skupne interesne sfere Zahoda, kar je predvsem opazno v odnosih z Rusijo. Slovenski zunanji minister je denimo to državo v svojem mandatu obiskal kar šestkrat, niti enkrat pa ni bil na obisku v ZDA. Predsednik Pahor pa je tisti, ki je v času evropskih sankcij proti Rusiji na obisk v Slovenijo povabil Vladimirja Putina.

Tudi zaradi tega, predvsem pa v nedoslednosti spoštovanja skupnih pravil (zadnji primer prodaja NLB) mnogi opažajo, da Slovenija v mednarodnih odnosih ni več verodostojna in spoštovana članica. Tako meni tudi Marjan Šarec, medtem ko je Borut Pahor glede na njegovo izjavo v enem izmed soočenj prepričan v nasprotno.

Oba sta mnenja, da slovenska zunanja politika ni preveč prorusko naravnana, Šarec se za razliko od Pahorja ne strinja s prisotnostjo slovenskih vojakov v okviru NATO na meji z Rusijo, zanj sta ZDA in Rusija enako pomembni partnerici (Pahor glede tega nedoločljiv), glede povezovanja z Višegrajsko četverico pa je ideji bližje Pahor.

* odgovor posledica sklepanja glede na širše splošnejše stališče

Notranja politika: Šarec mnogo konkretnejši od Pahorja


Večja razlika med kandidatoma pa se je pokazala predvsem pri odgovorih na notranjepolitična vprašanja. Morda ne toliko v sami vsebini, kot konkretnosti - Šarec je na vprašanja odgovoril direktno in v skladu z navodili, s Pahorjeve strani pa so prišli generični splošni odgovori, iz katerih se vseh konkretnih stališč ni dalo potegniti.

Glede enakosti pred zakonom in odnosa do izločitve prisluhov Jankoviću je denimo Šarec jasen, Pahorjevo daljše stališče pa bi lahko strnili v njegov uvodni stavek, da se v odločitve samostojnih in neodvisnih institucij pravne države ne meša ter da konkretnih sodnih postopkov, ki še niso zaključeni, ne komentira.

Zanimivo je, da oba kandidata nasprotujeta odločitvi razširjene leve koalicije, da zaobidejo odločbo ustavnega sodišča glede financiranja javnega programa v zasebnih šolah, prav tako oba menita (Pahor posredno), da zasebne šole bogatijo slovenski šolski sistem.

Podobno velja za družbeno koristnost Katoliške Cerkve. Oba tudi menita, da ni potrebe statusa manjšine dodeliti pripadnikom narodov iz bivše skupne države.

Glede koncerta Thompsona pa se Šarec strinja s prepovedjo, Pahor pa ne, čeprav je zapisal, da pevčeva politična stališča zavrača.

Polpretekla zgodovina: Šarec bližje stališčem Zveze združenj borcev za vrednote NOB


Prave razlike med dvema levonazorskima kandidatoma pa do izraza pridejo pri odnosu do polpretekle zgodovine. Glede tega bi za Šarca lahko dejali, da se sklada s pravoverno linijo trde levice, kamor ga mnogi umeščajo.

Pahor je glede tega nekoliko širših in spravljivejših obzorij. Za razliko od Šarca priznava, da je med 2. svetovno vojno pri nas potekala tudi državljanska vojna. Pahor jo označuje tudi kot "bratomorno vojno".

A spet velja, da je iz splošnih odgovorov s Pahorjevega štaba težko razbrati mnenje o konkretno zastavljenih vprašanjih. Denimo na vprašanje, ali je v Sloveniji ob koncu 2. svetovne vojne zavladala svoboda, Šarec temu odločno pritrdi, iz Pahorjevega stališča, da se je "razkol sredi druge svetovne vojne nadaljeval s totalitarnim sistemom po njej ..." pa se lahko sklepa, da sam meni drugače.

Vrednote: Šarec liberalnejši od Pahorja


Zadnji sklop abecede naših vprašanj se je nanašal na vrednote. Glede na posredovane Pahorjeve odgovore se o njegovih konkretnih stališčih glede dveh od štirih vprašanj ponovno ni dalo sklepati.

Kljub vsemu je pri obeh kandidatih opaziti zadržanost do izvajanja splava za vsako ceno (čeprav to pravico na splošno oba podpirata). Razlika pa se pokaže pri odnosu do LGBT skupnosti, kjer je Šarec povsem liberalen, tako glede posvojitve otrok s strani istospolnih partnerjev kot odnosa do tako imenovanega "tretjega spola" - torej spolne identitete, drugačne od biološkega spola pri rojstvu.



V drugem sklopu vprašanj smo kandidata soočili s štirimi situacijami, v katerih se je znašel predsednik republike Danilo Türk in se nanje tako ali drugače odzval. Kako sta se nanje odzvala Pahor in Šarec, preberite jutri.
KOMENTAR: Uredništvo
Marjan Šarec konkretnejši, liberalnejši in pravovernejši
Naš abecedni kviz s konkretnimi vprašanji in zgolj dvema možnima odgovoroma je bil namenjen hitri preverbi stališč - kandidat, ki jih ima dorečene, lahko odgovore izstreli v praktično petih minutah. Kljub temu (ali pa prav zato?) so v štabu Boruta Pahorja s tem imeli precej težav. Šele danes pozno popoldne so nam posredovali splošne in v marsičem pomanjkljive odgovore, z opravičilom, da jim čas ne dopušča, da bi nanje v popolnosti odgovorili na zastavljen rok. Drugače je bilo z Marjanom Šarcem, katerega odgovore smo prejeli že do nedeljskega roka. In to kratke in jedrnate, kot so jih zahtevala vprašanja. Ali je tako, ker ima bolj izdelana stališča od protikandidata, ali pa bralstvu Domovine daje večjo veljavo kot Pahorjev štab, na tem mestu ne bomo ugibali. Iz poslanega s strani obeh kandidatov pa vendarle lahko ugotovimo, da med njima obstajajo razlike še v čem drugem kot v pripravljenosti posredovati konkretne odgovore. Če sta si glede zunanjepolitičnih stališč precej podobna, pa iz ostalih nedvomno izhajajo razlike. Glede nekaterih odgovorov lahko obema pripišemo zmerna in odprta levo-sredinska stališča, a vsaj kar se odnosa do zgodovine in vrednot tiče, je Marjan Šarec dejansko bolj levo od Boruta Pahorja, zelo blizu stališčem kroga trde levice, kamor ga nekateri že vseskozi uvrščajo. Šarec je tako zanimiva kombinacija vernega človeka, ki redno hodi v cerkev, hkrati pa ima povsem liberalen odnos do družine, istospolnih partnerstev in spolne identitete. Obenem je izrazit zagovornik trdih borčevskih pogledov na NOB, domobranstvo in splošno dogajanje med 2. svetovno vojno ter po njej, razen v točki obsodbe komunizma, kjer od trdolevičarske pravovernosti odstopa. Pahor je glede teh vprašanj manj radikalen. Iskreno ali ne, je drugo vprašanje, a prizadevanje za spravo ter nedelitev Slvencev na prvo in drugorazredne tekom minulega mandata ter kažeta vsaj kanček tovrstne iskrenosti ter čuta za osebnostno širino.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike