Koliko nas bo nenadno mencanje vlade okrog prodaje Abanke stalo tokrat?

Zgodovina je učiteljica življenja, če smo se seveda pripravljeni iz preteklosti nekaj naučiti. Zdi se, da se slovenske politične glave učijo precej počasi. Vsaj sodeč po odzivih premiera Šarca na dokumentarec Brezno. Pozivi Socialnih demokratov, največjih krivcev za bančne kolobocije, k zamrznitvi prodaje pa so tako svetohlinski, da komentarja niso vredni.

V resnici dokumentarec ni prikazal ničesar novega. Vemo, da so se pri prenosu terjatev na slabo banko dogajale določene nepravilnosti. Kaznuje naj jih pravosodje. Nikakršna skrivnost ni niti popolnoma neustrezen odziv Pahorjeve vlade in zlasti finančnega ministra Križaniča.

Žal je umanjkala dobršna mera objektivnosti in realnega pogleda na tedanje stanje. Izvirni greh, kreditiranje na lepe oči, ki se je dogajalo od osamosvojitve naprej, je praktično pozabljen. Nenehna potreba po dokapitalizaciji NLB-ja, že pred izbruhom recesije, tudi. Raje je vsa krivda prevaljena na drugo Janševo vlado, ki je ustanovila DUTB, tedanjega finančnega ministra Šušteršiča ter vlado Alenke Bratušek, ki je s projektom slabe banke nadaljevala. Zarota Banke Slovenije, Evropske komisije, tujih revizijskih hiš in njenih študentov pa je poskrbela, da naj bi luknjo preplačali kar za 3 milijarde.

Kako nenavadna usklajenost s politiko sedanje vlade, ki nas nenehno opozarja o nevarnih sovražnikih iz tujine. Čeprav jih imamo radi. Ne pomaga pojasnilo sekretarja Dragonje, o razliki med pošteno tržno in likvidacijsko vrednostjo. Še manj Bratuškove in Čufarja o preplačanih milijardah, ker bank ni pravočasno dokapitalizirala Pahorjeva vlada. Niti dejstvo, da so v letu 2013 spremenjena pravila o sanaciji bank zahtevala, da k sanaciji bank prispevajo tudi imetniki podrejenih inštrumentov.
Zna biti, da so navidezne zarote pri sanaciji bank zgolj dimne bombice, ki prikrivajo resnični namen – reševanje premoženja bogatašev.

Težava je ta, da ne vemo, kdo ti imetniki, ki so izgubili svojo naložbo, sploh so. Namigi, da sta med njimi tudi vplivna Alenka Žnidaršič Kranjc ter Stojan Petrič, nakazujejo, čemu se je dokumentarec pojavil tik pred nameravano prodajo Abanke. Zna biti, da so navidezne zarote pri sanaciji bank zgolj dimne bombice, ki prikrivajo resnični namen – reševanje premoženja bogatašev.

Koliko nas bo oklevanje stalo tokrat?


Premier Šarec je s svojim tvitom in poznejšimi komentarji pri objektivni javnosti požel zgolj začudenje. SDH pač ni možganski trust, ki naj razmišlja o prodaji banke, ker to enostavno ni njegova naloga. Gre za zavezo Slovenije Evropski komisiji, ko smo sanirali banke. Dolžnost SDH-ja je zgolj ena – iztržiti najvišjo možno prodajno ceno.

Kateri investicijski skladi so vprašljivi, zakaj, čemu in komu? Nihče ne ve, razen morda še neodkriti finančni guru Šarec. Tudi nenavadnost prakse EK, ki tedaj z reševanjem bank v čudaških državah še ni imela bogate prakse, je precej raztegljiv pojem. V resnici mora o prodaji Abanke in še bolj o finančnih posledicah morebitne neprodaje, krepko razmisliti kar premier sam. Na koncu bo namreč za prodajo delnic banke potrebno ravno soglasje njegove vlade.

Če je Šarec na to slučajno pozabil, ga bo zlahka opomnil Miro Cerar, ki je podobno tuhtal leta 2017 in preprečil prodajo NLB-ja. Z eno potezo je slovenske državljane prikrajšal za kakih 400 milijonov. Približno toliko nižja je bila kupnina ob letu osorej. Glede na to, da so ponudbe za Abanko že prispele, Šarec ni povzročil še nikakršne škode. Če je resnično ljubitelj zgodovine in domovine ter se zavzema za dobrobit njenih prebivalcev, bo poskrbel, da je niti ne bo.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30