Znamo v preobilju še spoštovati hrano, kruh?

Milena Miklavčič
1

    Ko sva pred Veliko nočjo z vnukom barvala pirhe, sem razmišljala o prehrambnih navadah drugje po svetu.

    Nekoč sem slišala za Newyorčana Daniela Angererja, ki iz odvečnega mleka za dojenje svoje žene izdeluje sir. Kuharski šefi v restavracijah v Guangžouju na Kitajskem najraje postrežejo z razkosanimi podganami. Obiskovalci templja Longhua se mastijo s pečenimi škorpijoni. Karamelizirano kobilico marsikje uporabljajo za dekoracijo torte iz insektov.

    Državljanom Severne Koreje je vcepljeno v glave, da je njihov prejšnji voditelj Kim Džong Il izumil hamburger, s katerim je osvojil svet. Nič slabši menda ni njegov naslednik Kim Džong Un. V uradni biografiji piše, da telesnih funkcij (lulanje in kakanje) zaradi božanskih lastnosti sploh ne potrebuje.

    Ko to beremo, se prizanesljivo hahljamo, češ, kako so lahkoverni! A bi morali biti lepo tiho. So kaj manj naivni kot tisti, ki verjamejo, da nekje drugje, v bolj civiliziranem svetu, živijo od prane, to je od prehranjevanja s kozmično energijo?

    Prepričana sem, da če bi se dalo odpovedati obiskom stranišč, bi se 98 – letni Peter Florjančič z Bleda, ki je patentiral več kot 400 izdelkov, raje posvečal izumom, kako živeti brez hrane pa ne umreti kot pa plastičnim okvirčkom za diapozitive, razpršilcem parfumov in stroju za brizganje plastike.

    Moja stara mama bi po zdravi kmečki logiki pripomnila, da se lahko delamo norca iz marsičesa, le iz hrane ne.

    Po eni strani se obnašamo, kot da svet okoli nas poka po šivih zaradi revežev, ki še za kruh nimajo, po drugi strani pa se iz hrane norčujemo, kot bi bili bogatejši od pozlačenega Katarja.

    Norčevanje iz hrane

    Ob vseh nenavadnostih, ki jih v svetu prehranjevanja ne manjka, naleti na odpor in na negodovanje prav slednje: norčevanje iz hrane. Po eni strani se obnašamo, kot da svet okoli nas poka po šivih zaradi revežev, ki še za kruh nimajo, po drugi strani pa se iz hrane norčujemo, kot bi bili bogatejši od pozlačenega Katarja.

    V nedavni oddaji Hipnoza so se hipnotizirani tekmovalci soočili z nalogami, ki so večinoma vključevale zabavo s hrano. Z njo so se mazali, basali in jo metali med občinstvo. Ko na različnih sedežih dobrodelnih organizacij razdeljujejo hrano, nekateri prejemniki iz paketa brez slabe vesti pomečejo na primer mleko, ker ga ne marajo. Otroci pa raje čokoladico vržejo v smeti, kot bi jo delili s sošolci.

    Spominjam se časov, ko smo gradili hišo, pa ni bilo denarja in so prijatelji prinesli jajca, orehe in moko, da smo lahko za Veliko noč spekli potico. Veliko ljudi je sram govoriti o teh, zelo intimnih stvareh, ko nimaš, mene ni. Danes, ko sem starejša, vem, da se nekaj takega lahko zgodi vsakemu.

    Spoštovanje kruha

    V povezavi s kruhom in hrano imamo Slovenci nešteto pregovorov, ki dokazujejo, da biti sit niti nekoč niti danes ni bilo samo po sebi umevno. A nekoč se iz hrane nihče ni delal norca, še manj so jo metali stran! Kruh je bil dar božji. Kdor je imel doma dovolj kruha, ta je bil bogat. Ob praznikih pa so ga bogati po lepi krščanski navadi delili s tistimi, ki si ga niso mogli privoščiti. Ste včeraj in prejšnje dni kaj podobnega storili tudi vi?

    V povezavi s kruhom in hrano imamo Slovenci nešteto pregovorov, ki dokazujejo, da biti sit niti nekoč niti danes ni bilo samo po sebi umevno.

    Če boste dobro razmislili, mi boste tudi iz lastnih izkušenj pritrdili, da je med spoštovanjem kruha pa odnosom do moralnih vrednot – zelo tesna povezava. Kdor spoštuje kruh, se bo spoštljivo obnašal do vsega okoli sebe. Ne nazadnje tudi do narave, ki nam ta kruh in obenem življenje – omogoča.

    Spomnite se mojih besed, ko se boste kdaj spraševali, kako je mogoče, da je – po eni strani, fizično nasilje nad otrokom prepovedano, po drugi strani pa neštetokrat vidimo, kako se te – isti otroci obmetavajo s kruhom, minule dni tudi z velikonočnimi jajci ter celo s potico. Pa jim nihče nič ne reče.

    Ob prazniku so bile naše mize prepolne dobrot. Tako na televiziji, kot tudi v medijih smo lahko občudovali skrbno pobarvane pirhe, dobili pa smo tudi zmagovalce, ki so spekli najboljšo slovensko potico. Trgovcev, ki so ponujali popuste za šunko, prav tako ni manjkalo.

    Danes smo vsega prenažrti in po statistiki  bo verjetno tudi letos obveljalo, da se bo po Veliki noči vsak drugi odločil za shujševalno kuro in za čiščenje telesa.

    Iz hrane se človeštvo norčuje na tisoč načinov. Najbolj izrazito to počne s številnimi dietami in modnimi muhami, s katerimi prazni svoj ego in telo. In to kljub zavedanju, da v trenutku, ko se pri njih mize šibijo pod težo potice, na drugem koncu umirajo zaradi lakote.

    Nikoli ne bi mogli biti pravični do vseh, lahko pa smo spoštljivi do vsakega koščka kruha: od hlebca si odrežimo le tolikšen kos, ki ga bomo lahko pojedli. Nič več in nič manj.

    Print Friendly, PDF & Email

    1 komentar

    1. Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga! Tako so nas učili starši in stari starši. Hrano je treba spoštovati, saj ni nekaj samoumevnega.
      Nikoli nisem razumela, kako se nekateri na rojstno dnevnih zabavah obmetavajo s torto!

    Komentiraj