81 let kasneje: katere točke Protiimperialistične fronte so uresničene

Dan upora proti okupatorju je v delu populacije med bolj čislanimi prazniki, ki nas še spominjajo na dediščino padlega režima in razpadle države. V zadnjih letih se je dan po tem, ko je leta 1941 nastala Protiimperialistična fronta, razvil v nekakšen neuradni praznik slovenske levice, ki opozarja na svoje zgodovinske zasluge za poraz nacizma na evropskih tleh.

Toda v resnici zna le redkokdo od njihovih predstavnikov našteti, kakšne so bile pravzaprav namere udeležencev sestanka, ki se je zgodil pred 81 leti v Vidmarjevi vili v Rožni dolini.

27. april je v Sloveniji poznan predvsem po praznovanju  dneva upora proti okupatorju. V prejšnji državi se je ta praznik imenoval Dan OF, saj naj bi 26. aprila v Vidmarjevi vili v Rožni dolini potekal sestanek, na katerem naj bi bila ustanovljena Protiimperialistična frotna za boj proti svetovnim imperialističnim silam ter izvedbo boljševistične revolucije po zgledu Sovjetske zveze. Po prelomu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo s strani Hitlerja pa se je 22. junija 41′ PIF preimenovala v Osvobodilno fronto in med svoje cilje dodala tudi boj proti okupatorju.

Sestanku ni sledil upor

V zvezi s tem praznikom smo se lahko v preteklih letih naposlušali veliko različnih razlag. Kajti na samem sestanku ni nastal prav noben dokument, prav tako s samega sestanka, na katerem so bili prisotni Boris Kidrič, Boris Ziherl, Aleš Bebler (Komunistična partija), Josip Rus (predstavnik levega krila Sokolov), Tone Fajfar (Krščanski socialisti), Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar (Slovenski kulturni delavci), nimamo nobenega verodostojnega poročila.

Zato med zgodovinarji še vedno poteka polemika, kakšna je pravzaprav bila dediščina tega sestanka. Danes je jasno, da okupaciji Kraljevine Jugoslavije ni sledil praktično nikakršen odpor. Ta je sledil kasneje, ko je nacistična Nemčija napadla dotedanjo zaveznico Sovjetsko zvezo.

V skladu z uveljavljenim partijskim potvarjanjem zgodovine lahko predvidevamo, da razplet sestanka po nekaj letih udeležencem ni mogel biti preveč v ponos. Kajti v nasprotnem primeru bi se z dejanji, ki so bila neposredna dediščina sestanka, tudi pohvalili.

Od dediščine komunističnega režima neodvisni novinarji ob tem pripominjajo, da je bila to povsem logična posledica zavezništva med Berlinom in Moskvo. Dokler sta imeli ti državi dobre medsebojne odnose, je bil namreč vsakršen boj komunistov proti nemškemu okupatorju prepovedan, saj bi to škodovalo interesom Komunistične partije.

Po nemškem napadu na SZ slovenski komunisti stopijo v akcijo

Vse pa se je spremenilo 22. junija 1941, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Tedaj je aprila ustanovljena Protiimperialistična fronta tudi uradno spremenila svoje ime v Osvobodilno fronto in se začela tudi z orožjem boriti proti nacistični Nemčiji.

Ta obrat je leta 1944 Edvard Kardelj na partijski šoli v Kočevskem rogu pojasnil z naslednjimi besedami:

»Vojna med Anglijo in Nemčijo od leta 1939 do 1941 je bila imperialistična, torej krivična. S Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo in z zvezo z Anglijo in SZ, se je karakter vojne spremenil. Vojna med Anglijo in Nemčijo je postala pravična.« (…) »Fašizem je samo izraz imperializma. Zato tudi ni glavni strateški sovražnik in je važen izključno le za taktiko proletariata … glavni sovražnik proletariata je ostal imperializem.«

Dediščina osvobodilne fronte

V ta namen je Osvobodilna fronta bistveno bolj razdelala svoje cilje in naposled objavila sedem gesel osvobodilne fronte. Ta so se zavzemala za:

  • Pravico slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi.
  • Osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.
  • Sloga in enotnost zasužnjenih narodov Jugoslavije in vsega Balkana v njihovem boju za osvoboditev.
  • Sovjetska zbeza je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slovenskega naroda in vseh zatiranih narodov, je vzor enakopravnega sožitja med narodi.
  • Osvoboditev je možna samo na ruševinah imperializma.
  • Brez boja proti lastni izdajalski kapitalistični gospodi se zatirani narod ne more osvoboditi.
  • Bratstvo in mir med narodi morata biti rezultat protiimperialističnega boja, ki bo porušil imperializem. 

Nikakor ni mogoče izpodbijati, da si Osvobodilna fronta v naslednjih letih ni prizadevala za uresničitev teh ciljev. Kakšne vplive pa imajo ti cilji na današnji čas?

Pravica do samoodločbe se vpiše v jugoslovansko ustavo

Enega najpomembnejših vplivov na današnji čas je imela v kasnejše ustave SFRJ zapisana pravica do samoodločbe. V času osamosvajanja se je sicer pokazalo, da so to številni jugoslovanski politiki videli zgolj kot mrtvo črko na papirju in so nad Slovence, ki so udejanjali to pravico, poslali vojsko.

Še manj sreče je bilo z morebitno združitvijo zamejskih Slovencev pod okrilje Jugoslavije. Jugoslovanska vojska je sicer zasedla del Koroške, vendar se je od tam po tajnih pogajanjih z zavezniki umaknila. Predpostavlja se, da so ji ti v zameno za umik vrnili več tisoč vojakov iz kontrarevolucionarnih vojaških enot. Ti so bili v naslednjih tednih pobiti. Jugoslovanska vojska je morala zapustiti tudi Trst.

Da je osvoboditev možna le na ruševinah imperializma, se je uresničilo šele po padcu Berlinskega zidu in železne zavese, ko je bilo konec imperializma Sovjetske zveze v vzhodni Evropi, ki je, vključno z narodi razpadle Jugoslavije, končno le doživela svobodo.

Države tega območja pa svojo prihodnost čedalje pogosteje vidijo prav v zvezah z državami, ki so bile nekoč na tapeti protiimperialistične fronte. Tako si za članstvo v EU prizadevata tudi BiH in S. Makedonija, ki menita, da se bodo mednacionalne napetosti bolj sprostile prav v zvezi držav, kot je Evropska unija.

Sodobni imperializem medtem izvaja prav naslednica propadle zveze držav, v kateri so slovenski komunisti in ostali pridruženci OF videli “vodilno silo in glavno oporo v osvobodilnem boju slovenskega naroda.”

Boj proti lastni kapitalistični gospodi je, kot vemo, OF vzela smrtno resno. Že med vojno so likvidirali zavedne Slovence, ki so sodili pod to kategorijo, pri čemer, če denimo izpostavimo zgolj zakonca Hribar, ni pomagala tudi pomoč partizanom. “Kapitalistična gospoda” pa je po vojni, skupaj z domobranci in drugimi ožigosanimi kot “domačimi izdajalci”, končala s strelom v tilnik v breznih, tankovskih jarkih in rudniških jaških, kot je Barbara rov v Hudi jami.

Podobna zgodba se je ponovila še enkrat kasneje. Jugoslaviji je vsaj za nekaj desetletij res uspelo združiti narodnostno zelo pisano državo. Toda ta je kasneje končala v primežu krvavih vojn, ki se še do danes niso povsem umirile. Proces bratstva in miru je bil več kot očitno neuspešen. Dolgoročno neuspešen na tem območju je bil tudi vpliv SZ oz. Rusije, ki so se mu države nekdanje Jugoslavije kasneje, z izjemo Srbije, povsem odrekle.

20 komentarjev

  1. To je izmišljotina in ne praznik.
    Tudi 22. junij, ki smo ga Slovenci v Jugoslaviji praznovali je bila izmišljotina, da je ta dan počila prva PARTIZANSKA puška.

    Prvi spopad s sovražniki je bil na Mali Gori nad Ribnico – 13. maja – 1941, kjer so se z orožjem spopadli Italijani in TIGR – Primorski fantje, Danilo Zelen, Anton Majnik….
    Majniku je tedaj uspel prebeg v partizane, vendar je tam po 5 mesecih nepojasnjeno padel. Verjetno je bilo tako, kot se je zgodilo tudi z Jankom Premrl Vojkom na Nanosu.

    Partizani niso marali TIGR-a, ki je imel namen OSVOBODITEV NARODA, Komunisti pa si imeli namen z Revolucijo prevzeti oblast in pri tem pobijali sonarodnjake. To sploh ni bil NOB.

  2. DANES JE DAN SLOVENSKIH UPORNIŠKIH ORGANIZACIJ:
    SLAVA “TIGRU”
    IN VSEM NESTALINISTIČNIM SLOVENSKO ZAVEDNIM ORGANIZACIJAM V NAŠI SLOVENSKI ZGODOVINI.
    L.r.
    Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  3. Da je osvoboditev možna le na ruševinah imperializma, se je uresničilo šele po padcu Berlinskega zidu in železne zavese, ko je bilo konec imperializma Sovjetske zveze
    ***
    Ko je padla Sovjetska zveza in njen imperializem, smo prišli pod ameriški imperializem.
    Življenjski standard je vsekakor višji, ampak še vedno smo podrejeni tujim interesom. Najbolj se je to izkristaliziralo ob nepotrebni, s strani Amerike oziroma zahodne globalistične elite izzvani vojni v Ukrajini, ki škodi celotni Evropi, koristi pa predvsem Ameriki, predvsem njenemu vojno-industrijskemu, energetskemu in finančno-bančnemu sektorju. Slednji je sicer manj viden, toda v bistvu je glavni ideator ameriške militantne imperialne politike, ki se kaže v napetostih in vojnah povsem svetu.
    Finančni sektor služi s financiranjem oboroževanja in vojn ter s financiranjem povojne obnove.

    Kako malo je je globalistični eliti mar za interese ljudi, se vidi po tem, da je s svojo imperialistično politiko, ki jo zavija v celofan širjenja demokracije, spravila v krizo praktično ves svet. Pomembni so dobički globalistične elite, ne blagostanje ljudi.

    • rasputin, ne vse zrelativizirati. A to so te v šoli naučili? Ljudje v večini primerov živijo veliko bolje tam, kjer je ZDA posegla vmes (še več dobrih zgledov bi bilo, če ne bi levičarji v ZDA preprečili) kot npr. Nemčija in Japonska, Južna Koreja, tudi Afganistan predno je prišel Biden…, da ne govorimo o Britanskem imperializmu, ki je prenesel v svet zelo visoko moralne univerzalne standarde, ki niso vezani na nacionalnost ali etično pripadnost: omejena vlada, neodvisno sodstvo, neodtujljive človekove pravice, prosti trg… To niso samoumevne stvari. So pa očitno izpuščene iz šolskega sistema kot nepomembne.
      Če se nihče ne bori npr. proti islamističnemu terorizmu in proti imperialističnemu komunizmu, proti imperialističnemu woke-izmu, bo le to prevladalo.
      Tudi imperializem je lahko dober ali slab.

    • rasPutin, zgolj zahvaljujoč ameriškemu liberalnemu kapitalizmu, ki ga vi imenujete “ameriški imperializem”, imate vi danes možnost, da na medmrežju lahko svobodno objavljate svoje komentarje!

      Svoboda ameriške demokracije in liberalnega kapitalizma, ki omogočata in podpirata možnosti razvoja idej vsakega posameznika, sta vam omogočila vaše internetno udejstvovanje.

      Sovjetski imperializem, tudi če bi bil sposoben izumiti nekaj podobnega osebnim računalnikom, takšnih, splošno koristnih izumov zagotovo ne bi nikoli ponudil v najširšo uporabo ljudskim množicam!
      Sovjetska oblast bi takšne, ljudem potencialno zelo všečne izume pridržala le zase in za ozek krog svojih najzvestejših privržencev.
      Po možnosti bi sovjetska oblast takšne izume zlorabila v škodo zahoda, torej v škodo imperialistov – kakor so zahod prvi označevali sovjetski komunisti.

      Očitno so vaši ideološki predhodniki ravno komunisti, natančneje, slovenski komunisti – tudi slednjim je namreč šel zahodni imperializem tako telo v nos, da so 26. aprila 1941 v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto – za boj proti zahodnemu imperializmu.

      • rasPutin, zgolj zahvaljujoč ameriškemu liberalnemu kapitalizmu, ki ga vi imenujete “ameriški imperializem”, imate vi danes možnost, da na medmrežju lahko svobodno objavljate svoje komentarje!
        ***
        Mad-ison, tvoje patetično amerofilstvo je žal skregano z dejstvi. Liberalni kapitalizem se je iz Evrope preselil v Ameriko in ni nastal tam. Razsvetljenstvo, ki je formuliralo osnovne postulate moderne demokratične in kapitalistične družbe, se je porodilo v Evropi. Ameriška ustava se je navdihovala po evropskih razsvetljenjskih mislecih.

        Ameriški imperializem pa je dejstvo, ki ga samo fanatični amerofili ne vidijo in ne priznajo. O tem je napisanih brez števila knjig, večina izpod peresa samih Američanov.

        Enkrat sem ti že svetoval, da preden pišeš neumnosti, pogledaš vsaj v wikipedijo. Ta piše o ameriškem imperializmu takole:

        “Ameriški imperializem je sestavljen iz politik, katerih cilj je razširiti politični, gospodarski in kulturni vpliv Združenih držav na območja zunaj njenih meja. Odvisno od avtorja, to lahko vključuje vojaško osvajanje, diplomacijo s topnjačami, neenake pogodbe, subvencioniranje prednostnih frakcij, gospodarski prodor prek zasebnih podjetij, ki mu sledi diplomatski poseg ali poseg s silo, ko so ti interesi ogroženi, ali sprememba režima.”
        https://en.wikipedia.org/wiki/American_imperialism

        Ukrajina je šolski primer, kako deluje ameriški imeprailizem, kar lahko vidi vsakdo, razen popolnih opranoglavcev, ki sledijo uradni ameriški propagandi, katere cilj je poneumljanje, zavajanje in manipuliranje z ljudmi.

        To piše wikipedija, ki je skoz in skoz proameriška, ampak najbolj očitnih dejstev pač ne more skriti, kot to dosledno donkihotsko počneš ti.

        Sovjetske zveze in njenega imperializma pa že nekaj časa ni več, kar si očitno prespal.

        Prijetno spanje blaženega nevedneža še naprej.

      • Rasputin, to prepiranje vidim kot da se gre za oslovo senco.
        Seveda tudi ameriški imperializem ni brez napak, kot ni še marsikateri drugi. Ker tudi ljudje niso nikjer popolni. A vseeno imajo ljudje več svobode v demokraciji kot v totalitarizmu, ki ga na novo vpeljuje Putin s svojo neomejeno oblastjo, ki si jo je uzurpiral in bi sedaj širil to še okrog po Vzhodni Europi. Sam Bog ve, kakšne načrte še snuje v svoji glavi.

  4. Sporen je prat+znik, za katerega sami predlagatelji ne vedo,kaj naj pomeni.
    Ne gre le za dejstvo, da se točno ne ve, kaj se je dogahalo aprila leta 1941. Kolikor je znano je že točen datum sporen, saj ni povsem jasno ali je bil 26. ali 27. april. O tem ni nobenega zapisa, izjave pa se razlikujejo.
    Nato sledi trditev, da je bila takrat ustanovljena antifašistina fronat. Kaj naj to pomeni, je še danes uganka. V času,ko se je ta fronta ustanovila, so bili slovenski komunisti trdno navezani na sojetske komuniste,ki pa so spoštovali pakt med Stalinom in Hitlerjem, torej ta fronta niti v največjih sanjah ni bila naperjena proti Hitleju in nacistični okupaciji.
    Dan 27. april dalj čas niti v komunistični Sloveniji ni bil priznan kot praznik. Šele nekaj deset let kasneje so ga komunisti proglasili za dan OF. Ta pa kot vemo, je bila ustanovljena kasneje in ne 27. aprila.
    Po osamosvojitvi Slovenije in proglasivi državnih praznikov je bil med levimi in desnim sklenjen kompromis. Če želite imeti Božič boste pa čpristali na sveto reformacijo. Če želite imeti veliko oč, boste pač pristali na sveti OF. In tako smo dobili praznik redečih vseh svetih, to je praznik OF, ki pa so ga iz praktičnih razlogov umestil na 27. april, ker se veže s Prvim majem in je uvod v sveti mesec delavstva in samoupravljanja s finalom 25.maja, k se še vedno slavi rosjtni dan maršala Tita.
    Verjetno smo Slovenci edinstveni, ker slavimo nekaj, kar še sami zagovorniki ne vedo, kaj se slavi.
    Če že, bi se naj slavilo tam, kjer se je začelo, oziroma , kjer se je zgdilo. To je v Ljubljani v Vidmarevi vili, ali pred njo.
    Vidmarjevo vilo so umni očetje Slovenije prodali Nemčij, torej sovragu, proti kateremu je bila ustanovljena OF in proti kateri se še sedaj borimo, saj je danes partizanov mnogo več, kot ob ustanovitvi OF.
    Okupator nam sicer ni okupiral vilo, saj smo jo v duhu mirovništva prodali ,je pa res, da ni več naša, da ni spomenik hrabremu uporu OF.
    Edino kar priča o dogodku za katerega sicer še vedno ne vemo, kdaj se je zgodil in kaj je sploh bil, je spominska plošča vgrajena v ograjo omenjene nemške vile,
    Ni povsem jasno, ali je obeležje v Sloveniji , ali ne’?
    Ogjaja je namreč meja med Slovenijo in Nemčijo, saj imajo tuja veleposlaništva poseben status na ozemlju siuverene države.
    Če bi obeležje stalo na pločniku, bi bilo vse jasno. Pločnk je Slovenija. Ker pa je obeležje vgrajeno v ograjo pa je to vprašanje za pravnike, ki bodo z novo vlado prišli do veljave in bodo lahko to vprašanje razjasnili.
    Če vse skupaj povzamem: gre za burko,ki si jo lahko dovolijo le v Butalah, te pa baje niso daleč od Slovenije.

    • Pridružujem se vašemu zadnjemu stavku, kjer se spet udejanja zgodba -BUTALCI.
      Pravijo, da nič ni slučaj.

      Tudi to dokazuje KAMNITI spomenik na ograji Vidmarjeve vile, ki je dejansko na NEMŠKEM ozelju.
      To pa GLASNO GOVORI, da datum, ki je zapisan na tej plošči priča, da so bili takrat naši Komunisti povezani v KOALICIJI s Hitlerjem, ki je takrat predstavljal Nemčijo.

      To je čista resnica, črno, na belem – ovekovečeno v tem kamnu na nemškem ozemlju!

  5. Ne glede na to, da ne vemo kaj praznujemo, kot je zgoraj pojasnjeno, zvenijo vse OF punktacije danes tako starinsko, da človek ne ve, kaj bi s temi gesli počenjal. Kdo se bori zoper koga? Danes je svet v povsem drugih problemih.
    Meni se zdi škoda, da Slovenci v svoji zgodovini nismo bili malo bolj imperialistični. Kar šenkali smo dele etnično slovenskega ozemlja. Koroško za nekaj tisoč domobrancev, Trst in okolico smo šenkali kar tako, za boglonej. Del Istre smo širokogrudno podarili Hrvatom. Skratka, proti imperialistični boj je v Sloveniji 100% deloval. Vsem imperialistom okoli nas smo dali, kar so hoteli in še tisto, kar niso hoteli. Tako za tringelt.

    • To je res.
      Del naše ZEMLJE, smo res podarili vsem našim sosedom.

      Sedaj pa Golobovi obljubljajo, da bodo vse naše meje, kar podrli in dali možnost da k nam UDIRAJO vsi, ki si želijo del naše lepe zelene – KRŠČANSKE domovine.

      In dolžnost Slovencev bo, da ostopijo svoje hiše ter gradijo nove stolpnice za vse, ki si v življenju še nič niso zaslužili.
      Tudi denar naj bi Slovenci dajali vsem, ki so k nam prišli le zaradi SOCIALNIH PODPOR.

      Tistih, ki bi ORELI, SEJALI in ŽELI, pa je vedno manj.
      Novodobnih Komunistov – Levičarjev, ki bi radi samo dobro jedli na tuj račun, pa je vedno VEČ.
      Kaj bo, ko se bo GOSPODARSTVENIKU, kmetu in obrtniku ZLOMIL hrbet?

  6. A ni skoraj točno tak program Levice? Samo malo posodobljen…
    Zatirane narode so nadomestili z ”zatiranimi ” manjšinami pa dodali ekološko noto, ker se dobro sliši in to v svojih utopičnih blodnjah lahko uporabijo za ”boj proti kapitalizmu”.
    Nekdo mi je rekel, da je volitve dobil Golob, ker so nasprotniki v Kočevskem Rogu. A je to možno??

  7. Sestanek protiimperialistične fronte 26/27 aprila 1941v Lj. sploh ni imel neposrednih posledic. Bil je samo pogovor treh komunistov z odpadnikoma iz liberalne stranke (Rus), ljudske stranke (Fajfar) ter tremi nestrankarskimi levoliberalnimi kulturniki. Razen posplešenega kritiziranja dotedanje oblasti niso sprejeli nobenih skoepov. Tedaj sta bili Nemčija in SZ še v prijateljskih odnosih, par dni kasneje je prvič dotlej na Slovenskem ozemlju bila oblastno dovoljena prvomajska proslava. Npr v Trbovljah je potekala skupna, nacistično – komunistična proslava 1. maja.
    Šele z napadom Nemčije ne SZ so komunisti pozvali k takojšnji t.i. ljudski vstaji. Udeleženci sestanka so bili med ustanovitelji Osvobodilne fronte, v kateri so imeli vodilno vlogo od prvega dne komunisti. OF je že kmalu izdala gesla in vrsto programskih točk in zagrozila s smrtjo nastajajočim nekomunističnim odporniškim skupinam. Točko o spremebi slovenskega narodnega značaja je predlagal odpadniški krščanski socialist Kocbek, kar so komunisti radi sprejeli, ker je nujna za izvedbo revolucije.
    In ravno v tem so komunisti dolgoročno najbolj uspeli. Medvojni in povojni komunistični ubijalski teror, povojno masovno ovaduštvo, šolska vzgoja in lažnivi mediji ter številni priseljenci so uspeli pohabiti slovenski narodni značaj.in ga ukriviti v levo.
    Ta trajajoča pohaba je vzrok da izvorno demokratična stran pogosto doživlja volilne poraze in tako tudi zadnjega v preteklo nedeljo..
    Pomembna se mi zdi zahteva po “spremembi slovenskega narodnega značaja”

Komentiraj