75 let od konca 2. svetovne vojne še vedno boj za to, kdo bo razlagal zgodovino

Žal se pošteni in domoljubni primorci sramujemo tudi komunistov, ki so nam podtaknili kukovičje jajce, ko smo se pogumno uprli fašistem, Italjanom , nacistom, Nemcem, Kozakom, Četnikom, domobrancem. Del naroda so kot fašisti takoj spremenili v ovaduhe in hlapce, drugorazredni pa so občutili vse gorje diktature tokrat ned od tujih fašistov temveč od lastnih komunistov, kar je bilo bistveno , bistveno hujše. PIKA

Dejstvo je, da Hitlerjeva Nemčija podpisala kapitulacijo zaveznikom, nikjèr pa nobenim partizanom, tudi TITU ne.

Hitler je popušil, Tito pa zmagal. Ne razumem, kje je problem da ljudje ne znajo razumeti teh dveh dejstev?

OF in NOB sta temelja samostojne Slovenije?
Zveza združenj borcev za vrednote NOB in vse stranke politične levice še vedno, po skoraj 30-ih letih samostojnosti RS, trdijo, da je OF oz. NOB temelj samostojne Slovenije?« Kako je mogoče, da na praznik » Dneva upora«, ko ni bilo nobenega upora, govorijo o dnevu o ustanovitve OF, ustanovljena pa je bila PIF- proti imperialistična fronta. V tistem času je veljal prijateljski pakt »Ribbentrop – Molotov«. Vsi komunisti v evropskih državah so pakt spoštovali, tudi v Sloveniji. Vodstva so vedela, kako Stalin širokogrudno oskrbuje naciste s surovinami potrebnih za vojaško industrijo, z nafto in tudi z hrano. Stalin je imel sklenjen tudi pakt s fašistično Japonsko ves čas vojne. Ne pozabimo, da je bila v Ukrajini v l. 1932/33 strašna lakota in je umrlo med 4,5do 7 milijonov Ukrajincev, ker so jim Sovjeti pobirali pridelek. Kmetje so bili prisiljeni delati za dobro države, za nadaljnjo industrializacijo in militarizacijo, s katero je Stalin pripravljal Sovjetsko zvezo na vojno. Ne pozabimo, da je bila SZ agresor, enako kot nacistična Nemčija, saj je zasedla baltske države in Finsko. Septembra 1939 je Nemčija napadla še Poljsko, del Poljske pa je zasedla SZ. S tem se je pričela druga svetovna vojna, ko sta ji Francija in Anglija, z deželami Commonwealtha, napovedali vojno. Ali smo se Slovenci res sami in večinsko, prostovoljno odločili in ubranili domovino pred okupatorjem? Okupirane države zahodne Evrope so osvobodili zahodni zavezniki, a šele potem, ko so ZDA vstopile v vojno. Mar so bile partizanske enote številčno dovolj močne in opremljene, da bi same osvobodile državo? Matija Maček, vodja OZNE, je dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« Ali niso zahodni zavezniki pomagali jugoslovanskim upornikom, predvsem partizanom? Brez rdeče armade, sami partizani ne bi pregnali okupatorja. Ne pozabimo, da je zaradi partizanskega upora umrlo 7.800 okupatorjevih vojakov, okupator pa ni utrpel usodne škode. Zaradi vojne in revolucionarne vihre pa je umrlo 100.000 Slovencev.
Ali je res državotvorno in pošteno, ohraniti samo pomen NOB in slaviti njene rezultate, to je tudi režim države SFRJ, od katere smo se odcepili. Zato razkol še traja, čeprav se je vojna končala že 8. maja 1945, ko je Nemčija podpisala kapitulacijo zaveznikom. Nikjer niso partizani sami premagali okupatorja , temveč so jih zavezniki. Partizani so se šele po napadu Nemčije na SZ uprli in napadali okupatorje do konca vojne in tako prispevali k zmagi zaveznikov in k osvoboditvi. Partizanski boj poteka le z veliko uporabo partizanske taktike bojevanja, »napadi in se umakni«, kar je terjaol velike žrtve med partizani. Povračilne » represalije« okupatorja pa so povzročile, ogromne žrtve med civilnim prebivalstvom;-streljanje talcev in pregon v taborišča-, i.p.. Okupator je pri tem utrpel sorazmerno malo žrtev, saj je bil to boj popolnoma neenako močnih nasprotnikov. Na eni strani, sil osi oz. Nemčije, vojaške velesile vrhunske oborožitve, dobro izurjene in oskrbovane, na drugi strani pa partizani neprimerno manj oboroženi, slabo opremljeni in izurjeni, ki so težko preživeli s »samooskrbo« in z veliko pomočjo zahodnih zaveznikov. Prav je, da cenimo ta prispevek partizanov in ga ohranimo v spominu. Nikakor pa pozabimo, da so bile zaradi državljanske vojne velike žrtve obeh straneh in med civilnim prebivalstvom. Venomer se poudarja, da so partizani sami premagali okupatorja in nas sami osvobodili . Dejstva govore drugače, na primer; Nemški general Alexander Löhr, poveljnik tristotisočglave nemške vojske, ki se je umikala z jugovzhoda Evrope, je 9. maja 1945 v Topolšici res podpisal predajo partizanom. General Ivan Dolničar, ki je bil tedaj prisoten, pa je dejal: »General Löhr je spoštoval podpis kapitulacije Nemčije in se predal še partizanom, čeprav je razpolagal z ogromno vojaško močjo, s katero bi lahko poteptal vse na poti do Avstrije. Z lahkoto bi se prebil do britanske vojske, ki je prav takrat prišla do Celovca, vendar je spoštoval odredbe v listini o kapitulaciji.« Brez kapitulacije Nemčije, se general Löhr ne bi predal. Pomembno je dejstvo, da se je Stalin že med vojno, v pogovorih s zavezniki, izboril, da je Jugoslavija sovjetska interesna cona, sicer rdeča armada ne bi osvobajala Jugoslavije in verjetno ne bi bilo zmage v državljanske vojne. Tito je imel pripravljen celo načrt, da prepreči izkrcanje Anglo-Američanov na jadranski obali. Tito je lažje prenašal nemško okupacijo, kot da bi zahodnim zaveznikom dovolil izkrcavanje in borbo proti Nemcem in s tem osvobajanje Jugoslavije. Zavezniki so Titu pomagali, saj so verjeli njegovi obljubi, da bo po vojni uvedel demokracijo, a je zahodne zaveznike ukanil. Zanj je bila pomembna le zmaga nad nasprotniki revolucije, ki bi mu lahko po vojni preprečili prevzeti oblast. Vedel je, da bodo Nemčijo lahko premagali le zavezniki, ki so bili zadostno industrijsko in vojaško močni. Trditi pa, da je OF izvajala upor zgolj za to, da zmaga v revoluciji, ni pošteno. Spoštujem upor partizanov, kolikor ga je bilo, a spoštujem tudi premagane in pobite Slovence v državljanski vojni, ki niso sprejeli glavnega cilja OF, da po vojni uvede režim po vzoru SZ. Jeseni, l. 1941, je OF oklicala še monopol nad uporom. Vsako oporekanje OF in tudi upor izven OF je oklicala za izdajo in je pričela likvidirati njene nasprotnike. Ti Slovenci so se morali v teh razmerah zato boriti za preživetje. Žal niso imeli sami praktično nobene druge možnosti in so se zato zatekli in vstopili v okupatorjeve policijske enote. Žalostno je, da so le tam lahko branili domove in se borili za preživetje v revoluciji. Niso se borili za cilje nacizma in ne komunizma. Zopet berem v časniku Delo prispevek, sicer avtorja iz partizanske strani, ki pravi: »Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov«.
Pokojni akademik, prof. dr. Aleksander Bajt, v svoji knjigi "Bermanov dosje", pravi: »Partija je med okupacijo prevzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidacijami političnih nasprotnikov, a je tudi organizirala protiokupatorski boj, v katerem so sodelovali tisoči Slovencev. Po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu, l. 1941, je general D. Simović izvedel vojaški udar proti vladi kraljevine Jugoslavije. Partija pri tem ni imela nič. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala.« Slovenski konzul v Nemčiji, Jan Philipp Reemtsma pravi: « Treba se je o tem tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares.« Perspektiva Slovenije je demokratična država, ne pa vrednote revolucije oz. državljanske vojne. Trudimo se, da se ne ponovi tragedija državljanske vojne.

Vsa evropska (in slovenska) samooklicana social-demokracija z mnogimi različicami liberalne, komunistične, socialistične in anarhistične levice ob aktualni veliki zgodovinski obletnici upravičeno medijsko poveličuje zgodovinsko zmago nad fašizmom in nacizmom. Toda istočasno sistematično, nenačelno, neiskreno ter potuhnjeno zamolčuje in vztrajno prikriva zmago imperialističnega sovjetskega komunizma s kom-partijsko podrejenimi kolaboranti Kominterne nad celotno vzhodom Evrope in večino Balkana.
Evropski in slovenski socialdemokrati, socialisti, liberalci, skrajni levičarji in anarhisti utemeljeno in upravičeno glasno in manifestativno medijsko obžalujejo in objokujejo heroizirane žrtve nacističnega holokavsta ter sorodnih množičnih genocidnih zločinov nacistov in fašistov.
Nenačelno, neiskreno in nehumano alibično pa vztrajno zamolčujejo in prikrivajo zgodovinsko izpričane komunistične množične zločine v sovjetskih gulagih ter brezštevilnih drugih taboriščih zločinske komunistične "prevzgoje srca", kakršen je bil tudi na Golem otoku in še marsikje po Titovi enopartijski diktaturi FLRJ/SFRJ. Vsi ti enostranski in za komunistične množične in sistematične zločine "daltonistično" slepi politiki, zgodovinarji in drugi sooblikovalci javnega mnenja še vedno s svojih pristranskih doktrinarnih, ideoloških in političnih temeljev celo še naprej privoščljivo in nehumano sovražno obsojajo večinoma nedolžne žrtve množičnih zločinov brezštevilnih komunističnih samodržcev, njihovih formalnih in neformalnih eno-partijskih diktatorskih združb ter komunističnim partijam obsolutno doktrinarno in operativno podrejenih komunističnih tajnih policij, uniformiranih in kriminalističnih policij/milic ter vojaških in paravojaških enot (armad in pokrajinskih teritorialnih enot).

Praviloma zgodovino razlagajo zmagovalci in tisti, ki si zmago prilastijo. Tako še danes dve vrženi atomski bombi niso obsojene, kot vojni zločin nad civilnim prebivalstvom, ali uničenje Monte Casina v Italiji in bombardiranje Dresdena...Iz vojne nihče ne izzide nedolžen. To je narava vojne. Tudi Slovenci smo umazali osvobodilno vojno s tem, da je ena stran dvignila roko nad brata. Žal. S tem moramo živeti.

Ob 75. letnici konca 2. svetovne vojne se lahko v Sloveniji resno vprašamo, kdaj pa bomo v Sloveniji dočakali svobodo?
Pred 75. leti je namreč en okupator zamenjal drugega.
Ko seštejemo žrtve enega in drugega, lahko čisto matematično, računovodsko, ugotovimo, da je drugi okupator hujši.
Še ena preimerjava se vsiljuje, namreč, koliko je trajala ena oupacija in koliko traja druga?
Prva kot vemo je trajala štiri leta, druga pa traja kar celih 75 let.
Ne se slepomišiti z nekakšno svobodo. Svobode v Sloveniji ni.
Pod svobodo pojmujemo demokracijo to, da lahko človek svobodno izraža svoja mnenja, da lahko svobodno izraža svojo vero, da enakopravno participira pri oblasti. Da si svobodno izbira svoje voditelje. Skratka, da je enakopraven tudi pri delitvi skupnega bogastva in da uživa enake pravice, kot ostali člani iste družbe.
Vsega tega v Sloveniji ni.
O tem lahko pišemo debele knjige in obširne analize, pa se ustavimo samo pri državnih funkcionarjih, tistih, ki upravljajo z državo. Na vodilnih mestih v Sloveniji so v glavnem ljudje leve provinience. Lahko so zagreti levičarji, v glavnem pa so oportunisti, ki so prodali svoje prepričanje zato, da so zasedli določen položaj. Eni se zavestno prodajo, zato, da se povzpnejo na lestvici ( Janz Markež!!!), drugim, v glavnem takšnim, ki jih rabijo, pa svetujejo, da stopijo v partijo. Ne le v KP, kot je bilo nekoč. Danes je izbira pestrejša, gre pa za eno in isto, saj je vseeno ali SD, ali LMŠ, ali Levica, ali ZAB ali... Vse stranke, razen SDS kontrolira ista partija, ki obvladuje Slovenijo 75 let.
Ali smo imeli v samsotjni Sloveniji predsednika, ki ni bil skrajno levi? Pahor, torej zadnji je samo malo bolj demokratičn, pa glejte, kako ga pluvajo.
Kaj je s sodstvom? Večina, trdna večina vrhovnega sodišča pripada ekstremno levi struji.
Pa Ustavno sodišče: Ali je lahko temu sodišču v ponos razmerje 7:2 za levičarje, ekstremne levičarje?
Kaj je z RTV SLO? Kaj je z njenim programskim svetom? Kaj je z direktorji? Uredniki?
Kaj je z direktorji državnih podjetij? Bank? ( kaj so levi naredili z Gorenjem? ali z NLB?)
Ja, pa šolstvo? Kdo ga vodi? Štrukelj, sindikalist, ekstremni levičar! Pa ravnatelji šol? Kdo med njimi ni levi? Tu on tam kakšen oportunist, ki se prodaja zato, da je lahko ravnatelj? Če nimam prav, naj se mi tisti, ki ni levičar javi. Izvzamem ravnatelje tistih nekaj spornih šol, ki jim leva država noče palčevati šolnine.
Kdo je potem svoboden v Sloveniji?
Tiste kure, ki brezglavo letajo ob žici? Ali tisti zavedenci, ki kolesarijo po Ljubljani?
Saj te ovce se ne zavedajo, da so ovce, ki omogočajo gospodi, pardon , tovarišiji, da jih odira,da jih tlači, da jim vlada in poneumlja.
Še vedno slavimo 9. maj , dan zmage po rusko, ker smo pač takrat bili ruska kolonija, sadaj smo v Evropi, pa imamo še vedno sovjetski režim.
Kdo misli, da je svoboden, naj se javi.

Vprašam vas, s kako pravico razglašajo partizane za zmagavoalce nad nacifašizmom, ko so pa vendar upali iz gozdov šele potem, ko so Nemci odšli.

Pred kakima dvema mesecema so komaj ušli z Menine planine, danes pa naj bi že bili zmagovalci.

V takrat še slovenski Ljubljani so v svečanem šeasterostopu prikorakali v mesto.

Kako leto po koncu druge svetovne vojne ter ljudski revoluciji in po zmagi komunističnih partizanov nad svojim ljudstvom sem bil komaj goden za vpis v prvi semester prvega letnika krajevne ljudske šole, pa sem štel, da sem premlad, da bi se udeležil ene izmed obeh katastrof za slovenski narod.

Danes me je sram, ko ugotavljam, da je predsednik sveslovenske borčevske orgnizacije pol mlajši od mene, pa je že prvoborec.

Zgodovina je samo ena in naj pripada zgodovinarjem! Problem pa nastane, ko si jo začnejo politične opcije različno razlagati! In to je največji zločin nad zgodovino!