75 let od konca 2. svetovne vojne še vedno boj za to, kdo bo razlagal zgodovino

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Osmega maja 1945 je bila s podpisom nemške kapitulacije v Evropi končana druga svetovna vojna. Ker je bil ob uri podpisa pogodbe v Moskvi že deveti maj, ta praznik v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah praznujemo na današnji dan.


Hkrati obeležujemo tudi 70 let od dne, ko je leta 1950 takratni francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil deklaracijo, s katero se je začelo povezovanje evropskih narodov.

Konec vojne in začetek povezovanja Evrope


V Evropi so se ob koncu 2. svetovne vojne množice na ulice navdušeno podale že 8. maja, države pa so si nato začele pobirati iz revščine in lakote. Na naših tleh je nacizem in fašizem zamenjal komunizem.

Slovenski narod od menjave ostaja globoko ranjen, je ob obletnici za Radio Ognjišče dejala zgodovinarka in direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver. Dodala je, da stara politična nomenklatura oblasti ni izpustila iz rok, z ostanki nekdanjega režima pa nismo opravili. Zato je še posebej pomembno, da smo del Evropske unije, je dejala.

"Evropa je naša usoda, Evropska unija je naša zavestna izbira. Izbira v želji po miru, svobodi in blaginji, v želji po sodelovanju in povezovanju na temelju spoštovanja različnosti in skupnih vrednost evropske civilizacije. Moč in prihodnost Evrope sta v njenih ljudeh, ki te vrednote živijo," je ob obletnici dejal slovenski premier Janez Janša.

Nov svetovni red


Po koncu druge svetovne vojne se je začel nov svetovni red, v katerem so ZDA postale gospodarska velesila, Sovjetska zveza je praznovala svojo zmago in začela tekmovati z ZDA, cesarstva so izginila, evropske kolonije pa so začele svoj boj za neodvisnost. Evropa je bila opustošena, njen velik del pa kasneje razkosan, razdeljen in ločen z zidom.

Revija Time piše o tem, da je bil čas po 2. svetovni vojni čas zgodb o zmagovalcih in žrtvah, ki se marsikje še danes močno razlikujejo. Strokovnjak za povojno sovjetsko in vzhodnoevropsko politiko ter holokavst in profesor na univerzi Princeton Jan T. Gross je za Tome dejal, da so v Vzhodni Evropi komunistični režimi svojo oblast utemeljili na zagotavljanju varnosti pred nemško grožnjo.

Še vedno različne interpretacije dogodkov


Predvsem v državah, kjer je oblast nasledil komunizem ali socializem, je oblast ljudem vsiljevala svojo različico dogajanja v vojni, piše revija. Kot nazoren primer navajajo Vladimirja Putina, ki je vojno vključil v retoriko, zakonodajo, popravil učbenike in kulturne dogodke še danes uporablja za podporo režimu, ki spodbuja vizijo Rusije kot prerojene svetovne sile.

Evropski parlament je s posebnim poudarkom na Rusiji septembra septembra izdal resolucijo o "pomenu evropskega spomina za prihodnost Evrope", ki je posebej pozval Rusijo, naj se sprijazni s svojo tragično preteklostjo. Toda v deželi ob Volgi so ostali ravnodušni in predsednik Putin je v govoru skušal krivdo za začetek vojne prevaliti na Poljsko.


KOMENTAR: Uredništvo
Novim obrazom ne gre zaupati
75. let po koncu vojne rane tako še vedno niso zaprte in še vedno ostaja mnogo dejstev, za katere se zdi, da bi jih mnogi še vedno radi zamolčali. Zgodovina tega dogodka se tako piše in razlaga še danes. In spomin nanjo se ohranja tudi glede na sodobne dogodke, ki ob novi krizi zopet prinašajo vprašanje, ali nam bo mir uspelo ohraniti, nam bo kdaj uspelo preseči zgodovinski razkol in ohraniti evropsko skupnost, ki stari celini že desetletja prinaša mir. Druga svetovna vojna je zgodovinska katstrofa, v kateri je umrlo 19 ljudi na minuto – skupaj 55 milijonov ljudi, na milijone je bilo ranjenih in pogrešanih. Nemčija je po vojni sklenila, da se ji kaj takega ne bo zgodilo nikoli več. Nemci so se tedaj odločili za "nikoli več". Ne vojne, ne diktature, obnovili so državo in vse od tedaj vsko generacijo vzgajajo v spoštovanje, strpnost in demokracijo. Nemci so se tedaj naučili še ene lekcije, ki je temelj povojne stabilnosti te države; nikoli ne zaupaj svoje usode nekomu, ki ga ne poznaš. Adolf Hitler je bil nov, nepoznan obraz brez znane (politične) preteklosti. Pomeni namreč, da morajo politiki vztrajati, da so izvoljeni, da se morajo za to truditi in si pridobiti zaupanje. Pa tudi, da skrajneži nimajo možnosti. Takšna odločitev, ki bi prinesla konec "novih obrazov" in dvignila politično kulturo, bi bila v pomoč tudi slovenski demokraciji.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike