7 Bidnovih napak v Afganistanu

Čeprav 70 % Američanov podpira umik iz Afganistana, priljubljenost predsednika, ki je umaknil ameriško vojsko, pada in je najnižja doslej – Bidna podpira le še 42 % Američanov. Nizka podpora je v veliki meri posledica načina umika iz Afganistana, predstavljamo vam sedem glavnih kritik Bidnovega upravljanja evakuacije.

1. Mednarodno ponižanje

Povprečen Američan ne posveča pretirane pozornosti dogajanju na zunanjepolitičnem področju, zato je to pogosto najmanj poudarjena tema predsedniških volitev. A ignoranca te tematike se je končala, ko so bile ZDA na mednarodnem parketu močno ponižane. Umik iz Kabula, ki je bil v marsičem hujši od umika iz Vietnama in iranske revolucije, bo še dolgo buril duhove in vplival na razmerja na ameriški politični sceni.

Katastrofalno vodenje in Bidnovo zavračanje upočasnitve umika je vplivalo na zaupanje Američanom med zahodnimi zavezniki, po padcu Afganistana pa trepetajo Južna Koreja, Izrael in Tajvan in se sprašujejo, ali so ZDA sploh še zanesljiv partner v kljubovanju svojim sosedam.

Svet je za Američane bolj nevaren in nepredvidljiv, kot je bil, vakuum, ki ga je Biden pustil v Afganistanu, pa že zapolnjujejo druge velesile – Rusija, ki je že takoj navezala stike s talibani, in predvsem Kitajska, ki se zanima za rudna bogastva na severu. Kitajska ima sedaj tudi prosto pot do povezave z Iranom, še ene regionalne sile, ki podpira teroristične celice v nasprotju z ameriškimi interesi.

Photos and reports from Iranian and Afghan social media show the #Taliban have handed over US tanks and Humvees to #Iran. Below is a photo of Humvees being transported toward Tehran. pic.twitter.com/CUOayWRD3F

— Mardo Soghom (@MSoghom) September 1, 2021

2. Krste ameriških vojakov

Biden je o sebi dejal, da bo predsednik, ki bo končal neskončno vojno v Afganistanu. Teroristični napad, v katerem je umrlo trinajst ameriških vojakov in več kot sto Afganistancev, naj bi bil dokaz, da ameriški sinovi in hčere brez potrebe umirajo na tisoče kilometre oddaljenem koščku puščave.

“Neskončna vojna” že več kot 18 mesecev ni zahtevala nobene žrtve na ameriški strani, saj ameriška vojska že več kot pet let ni neposredno sodelovala v bojih, nudila je le logistično, izobraževalno in letalsko podporo afganistanski vojski. Dan nedavnega napada je bil najbolj krvavi dan za ameriško vojsko v zadnjih desetih letih. A celo zelo nepodučenemu opazovalcu je zelo jasno, da je bil prav ta nepremišljen umik odgovoren za smrt Američanov.

3. Očiten vojaški poraz

Biden je kot merilo uspešnosti v vojni postavil dva kriterija: uničenje Osame bin Ladna in nevtralizacija Al-Kaide in terorističnih celic. Kriterija sta bila morda delno izpolnjena na začetku leta, a je Pentagon že priznal, da je Al-Kaida še vedno prisotna v Afganistanu.

Talibani, ki so pred dvajsetimi leti nudili zatočišče Al-Kaidi, so skoraj popolnoma zavzeli državo. Nova oblast je izpustila na stotine zapornikov, članov talibanov in Al-Kaide. Četudi talibani verjetno niso bili neposredno udeleženi v napadu na kabulskem letališču, niso izkazali prav nobenega interesa, da bi napade na ameriško vojsko preprečili.

Ne samo, da so talibani končni zmagovalci vojne, še več, ameriška vojska jim je pustila ogromno vojaške opreme in orožja, njihov arzenal pa je večji od marsikatere zahodne države. Ameriški sovražniki so tako močnejši, kot so bili pred invazijo.

Woah… a U.S. UH-60 Black Hawk flies with the Taliban flag. Great work, Biden ?? pic.twitter.com/dTapIyHuZU

— Timjbo ?? ?? ???☔ (@Tim_jbo) September 1, 2021

4. Nepopolna evakuacija zaradi političnega interesa

Bidnova obljuba, da bodo rešili vse Američane in afganistanske zaveznike, se je izkazala za prazno. Umik vojske do določenega datuma je imel očitno prednost pred varno in popolno evakuacijo. Samo tako si lahko razlagamo zapustitev vojaške baze v Bagramu, ki bi lahko bila bistveno boljša lokacija za evakuacijo kot majhno letališče v centru Kabula z eno samo letališko stezo, z oteženim dostopom in z resnimi varnostnimi tveganji.

Američani niso vzpostavili varnostnih koridorjev ali s pomočjo konvojev reševali svoje ljudi (kot npr. Francozi), saj naj bi po mnenju Bidna obstajala “nevarnost terorističnih napadov”. Biden je želel vojsko “zaščititi” pred napadi s tem, da je ameriške civiliste prepustil (ne)milosti talibanov.

Washington Post celo poroča, da so talibani pozvali Američane, da naj do odhoda obdržijo nadzor v glavnem mestu. Biden naj bi to “ponudbo” zavrnil in zaupal talibanom, da bodo poskrbeli za varen umik. Še več, administracija je talibanom predala spisek Američanov, ki jih še morajo evakuirati. Talibani, ki so še pred meseci obglavljali Američane, so tako postali zaupanja vreden partner pri evakuaciji.

Surprise, panic and fateful choices: The day America lost its longest war https://t.co/y0LfgHxKAj

— The Washington Post (@washingtonpost) August 28, 2021

Zakaj Biden ni podaljšal roka umika in je kot vodja najmočnejše vojske v zgodovini pustil izsiljevati primitivnim vojščakom na mopedih? Ob bližajoči se obletnici 11. septembra se kot možen odgovor pojavlja teza, da je Biden želel na slovesnosti razglasiti “zmago” in tako želen konec vojne v Afganistanu. A za kakšno ceno?

Očitno ikonična slogana hollywoodskih filmov »ZDA se ne pogajajo s teroristi« in »Ameriška vojska ne pusti za seboj nikogar« po zaslugi Bidna ne veljata več.

5. Izpuhteli ameriški dolarji v vročem afganistanskem pesku

Američani so za vojno v zadnjih 20 letih zapravili milijarde dolarjev, zato so bili stroški velik argument zakaj zapustiti državo. Trud, da bi postavili državo na noge, je izginil z Bidnovim nepremišljenim bežanjem iz države, ob zajemu vojaške opreme in infrastrukture s strani talibanov pa se zdi, da je prav vsak dolar izpuhtel.

To pa niso zadnji dolarji, ki jih bodo davkoplačevalci pustili v Afganistanu. Če želi Biden izpolniti obljubo, bo namreč potrebno evakuirati še preostale ameriške državljane in zaveznike iz države. Opogumljeni talibani se zavedajo, da s strani Američanov v tem trenutku ne rabijo pričakovati povračilnih vojaških ukrepov, zato bodo za evakuacijo preostalih državljanov zagotovo zahtevali neke vrste podkupnino. Talibani se požvižgajo na diplomatske grožnje in »ostra pisma« s strani Združenih narodov, sploh ker te nimajo podpore Rusije in Kitajske.

Če pa Američani ne podležejo izsiljevanju – kako bo šele takrat draga (in krvava) vrnitev v Afganistan? Po zaostritvi odnosov s Pakistanom je najbližja ameriška baza za morebitno vrnitev v 2000 km oddaljenemu Katarju.

6. Zavajanje, prelaganje odgovornosti in nekoherentnost

Biden je na očitke o nesposobnem umiku dejal, da ni imel izbire, saj je že »prejšnji predsednik« odločil, da bodo zapustili Afganistan. Igranje na karto »Trump je kriv« je pričakovano, a Američani vedo, da je Biden predsednik že več kot 8 mesecev in da bi lahko odhod preprečil, če bi to želel. Navsezadnje je v prvih dneh mandata spremenil večino Trumpovih odločitev.

Trump se je resda pogajal s talibani, a je umik iz Afganistana pogojeval in v primeru neizpolnjevanja obljubljal krvave povračilne ukrepe. Bi predsednik, ki je sestrelil Sulejmanija sredi Iraka, dopustil poniževanje ameriške vojske in talibanom prepustil Afganistan?

Bela hiša pa je hkrati pri izjavah nekoherentna. Po eni strani prelagajo odgovornost na Trumpa in afganistansko vojsko ter da bi sistem razpadel v vsakem primeru, po drugi strani pa razglašajo, da so uspešno zaključili misijo. »To bi imenovala nič drugega kot uspeh,« je dejala Psakijeva, tiskovna predstavnica Bele hiše.

»To je podobno, kot bi se kapitan Titanika namerno zaletel v ledeno goro in potem razglasil, da so uspešno izvedli največjo reševalno akcijo s rešilnimi čolni v zgodovini,« je bil nad nekoherentnostjo izjav administracije kritičen konservativni komentantor Ben Shapiro.

7. Kdo sploh v resnici vodi državo?

V zadnjih tednih je postalo zelo jasno, da je Biden v resnem psihofizičnem nazadovanju, razblinile pa so se tudi obljube o transparentnosti in empatičnosti, ki naj bi bili odsotni v prejšnjem mandatu. Na vrhuncu krize je Biden počitnikoval v Camp Davidu, v javnih nastopih je vidno utrujen in zmeden podajal svoje govore, le redko je sprejel kakšno novinarjevo vprašanje.

V govoru, ki je sledil terorističnem napadu in bi moral izžarevati moč in dvigovati moralo, se je prikazal kot izčrpani starček, ki nemočno opazuje, kar se dogaja. Ob prihodu krst ameriških vojakov je pogledoval na uro, v pogovorih s starši padlih pa naj bi bil besnel, ker se ti niso hoteli pogovarjati o njegovem preminulem sinu, ki je bil prav tako ameriški vojak.

»Dali so mi navodila, da pokličem novinarje s seznama,« je Biden zaključeval svoje govore, Američani se upravičeno sprašujejo, kdo so »tisti«, ki dajejo navodila najmočnejšemu (ali pač ne?) voditelju sveta in so resnično odgovorni za katastrofo pri umiku iz Afganistana.