60 poslancev za spremembo ustave glede financiranja zasebnih OŠ. Dr. Ernest Petrič: izraz nespoštovanja Ustavnega sodišča
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se je v parlamentu odvijala razprava o Predlogu spremembe Ustave Republike Slovenije. Predlog, ki pomeni začetek postopka za spremembo Ustave je potrdilo 60 poslancev, proti pa je bilo 22 poslancev.
Gre za predlog SD, ki predvideva spremembo Ustave tako, da javno veljavnega programa, ki ga izvajajo zasebne osnovne šole, državi ne bi bilo treba financirati 100 %.
Da je v izogib diskriminaciji otrok, ki se šolajo v zasebnih OŠ to potrebno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče. Državnemu zboru je naložilo, naj odpravi neskladnost Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z ustavo ter izenači otroke v obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na to ali hodijo v državno šolo ali v tisto v zasebni lasti.
Zasebna šola je šola, ki jo je ustanovil zasebnik in ne država ali občina. To pomeni, da stroške za stavbo, njeno vzdrževanje in materialne stroške organizacije in dela pokriva njen ustanovitelj, zasebnik. Po odločbi Ustavnega sodišča mora država v celoti financirati javno veljavni program, ki se v tej šoli izvaja. Državi ne nalaga, da financira ostale stroške.
Namesto spremembe zakonodaje so se poslanci SD odločili, da bodo v parlamentarni postopek spravili Predlog o spremembi Ustave, ki bi odločbo Ustavnega sodišča obvozila in zakonodajalcu omogočila, da z zakonom določi višino financiranja šol v zasebni lasti.
Starši, ki plačujejo davke in na ta način financirajo javno šolstvo, z vpisom otroka v zasebno osnovno šolo, kjer se poučuje javno veljavni program, nase prevzamejo še dodaten del finančnih obveznosti. Da je takšno dodatno financiranje na ravni obveznega osnovnošolskega izobraževanja neustrezno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče.
Predlagatelj spremembe SD in prvopodpisani Matjaž Han meni, da je slovenska mreža javnih šol dobra in daje odlične rezultate. Ocenil je še, da je Ustavno sodišče pustilo odprte roke DZ kako bo neustavno stanje rešilo, tudi s spremembo Ustave.
Ustavno spremembo, za katero je zahtevana dvotretjinska večina poslancev, podpirajo še v DeSUSu, Levici in SMC, podpirata pa ga tudi dve nepovezani poslanki z Alenko Bratušek na čelu. Vsi njihovi glasovi skupaj znesejo točno potrebnih 60 glasov - ravno toliko jih je danes v državnem zboru izglasovalo začetek postopka.
Matej T. Vatovec iz Levice je spremembo Ustave označil kot pomemben korak za obrambo javnega šolstva. "Izobrazba mora biti univerzalno dostopna, če je javno financirana. Zasebna šola lahko izbira svoje učence in to je vidik, ki lahko ogrozi javno šolstvo. Javno financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov iz javnega proračuna."
Razpravo je kot dan D označila nepovezana poslanka Alenka Bratušek. "Končno bomo lahko res pokazali, komu je do javnega šolstva. Če izenačimo pogoje za financiranje izenačimo tudi pogoje za vpis. Koliko otrok bomo lahko spravili v 6 zasebnih šol?" Ni pa pozabila omeniti vmešavanja Cerkve v šolstvo, ki ga je označila kot protiustavnega.
Poslanec SMC Saša Tabaković je podporo spremembi Ustave utemeljil s tem, da država zagotavlja infrastrukturo za javno šolstvo, zasebno iniciativa pa je dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih virov.
Predloga spremembe Ustave ne podpirajo v SDS in NSi. Poslanec SDS Branko Grims je opozoril na dvoličnost levih politikov, ki svoje otroke vpisujejo v zasebne šole.
Prav s prenehanjem financiranja javno veljavnega programa na zasebnih šolah, bi še dodatno onemogočila dostopnost zasebnih šol in jih pustili samo za elito. "Revnim ljudem hočete odvzeti možnost najbolj kvalitetne izobrazbe, ki si jo vi (levičarji) lahko privoščite, revni ljudje pa ne."
Poslanec NSi Matej Tonin je v mnenju poslanske skupine predstavil, da šest zasebnih osnovnih šol nikakor ne more biti grožnja več kot 700 javnim šolam. Predlog za spremembo Ustave pa je označil kot kulturno ideološki boj. "Boj je uperjen zgolj proti dvema šolama, v Ljubljani in Mariboru, ki jih je ustanovila cerkev, kolateralna škoda pa so ostale štiri šole."
Kritično pa se je na namero 60 poslancev, da s spremembo ustave obvozijo odločitev Ustavnega sodišča RS, odzval njegov nekdanji predsednik dr. Ernest Petrič.
"Obid sodbe Ustavnega sodišča je možen. Kot pravnik in strokovnjak za zunanjo politiko pa menim, da je to skrajno tvegano in neobičajno početje," je povedal za Domovino.
Po njegovem gre za "izraz nespoštovanja Ustavnega sodišča, kot tistega, ki odloča o ustavnosti vprašanja."
Po Petričevih besedah je prav dokončnost odločb Ustavnega sodišča tista, ki že sama po sebi predpostavlja neko spoštovanje. Poudarja, da je poskus obida sicer legalen, o njegovi legitimnosti pa bi lahko razpravljali. "Vsekakor pa je taka odločitev neobičajna in nedobrodošla."
Na vprašanje kaj to to pomeni za spoštovanje pravne države v Sloveniji, je bivši ustavni sodnik odgovoril: "To je slabo sporočilo. Sporoča nam, da naj Ustavno sodišče odloči kar hoče, mi v parlamentu pa bomo potem spremenili kar bomo želeli, saj imamo potrebno večino. To je argument moči in ne argument prava."
Gre za predlog SD, ki predvideva spremembo Ustave tako, da javno veljavnega programa, ki ga izvajajo zasebne osnovne šole, državi ne bi bilo treba financirati 100 %.
Da je v izogib diskriminaciji otrok, ki se šolajo v zasebnih OŠ to potrebno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče. Državnemu zboru je naložilo, naj odpravi neskladnost Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z ustavo ter izenači otroke v obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na to ali hodijo v državno šolo ali v tisto v zasebni lasti.
Neustavno stanje spreminjamo s spremembo Ustave
Zasebna šola je šola, ki jo je ustanovil zasebnik in ne država ali občina. To pomeni, da stroške za stavbo, njeno vzdrževanje in materialne stroške organizacije in dela pokriva njen ustanovitelj, zasebnik. Po odločbi Ustavnega sodišča mora država v celoti financirati javno veljavni program, ki se v tej šoli izvaja. Državi ne nalaga, da financira ostale stroške.
meanwhile v parlamentu: ker vladi ustavnega pravnika ni všeč odločba Ustavnega sodišča, bodo spoštovanje Ustave zagotovili s spremembo Ustave?#ustavnopravniške
— Peter (@peterstrovs) 21 November 2017
Namesto spremembe zakonodaje so se poslanci SD odločili, da bodo v parlamentarni postopek spravili Predlog o spremembi Ustave, ki bi odločbo Ustavnega sodišča obvozila in zakonodajalcu omogočila, da z zakonom določi višino financiranja šol v zasebni lasti.
Trenutno imamo v Sloveniji šest zasebnih osnovnih šol, kjer poučujejo javno veljavni program: Waldorfska šola Ljubljana, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut - zavod za pomoč staršem pri vzgoji otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor - OŠ Montessori ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA.
Starši, ki plačujejo davke in na ta način financirajo javno šolstvo, z vpisom otroka v zasebno osnovno šolo, kjer se poučuje javno veljavni program, nase prevzamejo še dodaten del finančnih obveznosti. Da je takšno dodatno financiranje na ravni obveznega osnovnošolskega izobraževanja neustrezno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče.
Predlagatelj spremembe SD in prvopodpisani Matjaž Han meni, da je slovenska mreža javnih šol dobra in daje odlične rezultate. Ocenil je še, da je Ustavno sodišče pustilo odprte roke DZ kako bo neustavno stanje rešilo, tudi s spremembo Ustave.
Ustavno spremembo, za katero je zahtevana dvotretjinska večina poslancev, podpirajo še v DeSUSu, Levici in SMC, podpirata pa ga tudi dve nepovezani poslanki z Alenko Bratušek na čelu. Vsi njihovi glasovi skupaj znesejo točno potrebnih 60 glasov - ravno toliko jih je danes v državnem zboru izglasovalo začetek postopka.
Matej T. Vatovec iz Levice je spremembo Ustave označil kot pomemben korak za obrambo javnega šolstva. "Izobrazba mora biti univerzalno dostopna, če je javno financirana. Zasebna šola lahko izbira svoje učence in to je vidik, ki lahko ogrozi javno šolstvo. Javno financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov iz javnega proračuna."
Razpravo je kot dan D označila nepovezana poslanka Alenka Bratušek. "Končno bomo lahko res pokazali, komu je do javnega šolstva. Če izenačimo pogoje za financiranje izenačimo tudi pogoje za vpis. Koliko otrok bomo lahko spravili v 6 zasebnih šol?" Ni pa pozabila omeniti vmešavanja Cerkve v šolstvo, ki ga je označila kot protiustavnega.
Poslanec SMC Saša Tabaković je podporo spremembi Ustave utemeljil s tem, da država zagotavlja infrastrukturo za javno šolstvo, zasebno iniciativa pa je dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih virov.
@MiroCerar in njegova podaljsana koalicija ravno sprejela sklep, da se zacne postopek za spremembo ustave. Tudi SLO otroci postajajo prvo in drugorazredni, ceprav je @MiroCerar obljubljal drugace, ko je obiskal OS Susterja. #laznalaz
— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) 21 November 2017
Nasprotniki predloga: revnim ljudem jemljete možnost kvalitetne izbobrazbe
Predloga spremembe Ustave ne podpirajo v SDS in NSi. Poslanec SDS Branko Grims je opozoril na dvoličnost levih politikov, ki svoje otroke vpisujejo v zasebne šole.
Prav s prenehanjem financiranja javno veljavnega programa na zasebnih šolah, bi še dodatno onemogočila dostopnost zasebnih šol in jih pustili samo za elito. "Revnim ljudem hočete odvzeti možnost najbolj kvalitetne izobrazbe, ki si jo vi (levičarji) lahko privoščite, revni ljudje pa ne."
Poslanec NSi Matej Tonin je v mnenju poslanske skupine predstavil, da šest zasebnih osnovnih šol nikakor ne more biti grožnja več kot 700 javnim šolam. Predlog za spremembo Ustave pa je označil kot kulturno ideološki boj. "Boj je uperjen zgolj proti dvema šolama, v Ljubljani in Mariboru, ki jih je ustanovila cerkev, kolateralna škoda pa so ostale štiri šole."
Sem učitelj matematike na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja.
Prosim Vas, da argumentirate, zaradi česa menite, da je moje poučevanje matematike manj vredno in bolj zaostalo od kolegov součiteljev, ki poučujejo na državnih šolah.
— Ambroz (@ambrozd) 21 November 2017
Dr. Ernest Petrič: to je argument moči in ne argument prava
Kritično pa se je na namero 60 poslancev, da s spremembo ustave obvozijo odločitev Ustavnega sodišča RS, odzval njegov nekdanji predsednik dr. Ernest Petrič.
"Obid sodbe Ustavnega sodišča je možen. Kot pravnik in strokovnjak za zunanjo politiko pa menim, da je to skrajno tvegano in neobičajno početje," je povedal za Domovino.
Po njegovem gre za "izraz nespoštovanja Ustavnega sodišča, kot tistega, ki odloča o ustavnosti vprašanja."
Po Petričevih besedah je prav dokončnost odločb Ustavnega sodišča tista, ki že sama po sebi predpostavlja neko spoštovanje. Poudarja, da je poskus obida sicer legalen, o njegovi legitimnosti pa bi lahko razpravljali. "Vsekakor pa je taka odločitev neobičajna in nedobrodošla."
Na vprašanje kaj to to pomeni za spoštovanje pravne države v Sloveniji, je bivši ustavni sodnik odgovoril: "To je slabo sporočilo. Sporoča nam, da naj Ustavno sodišče odloči kar hoče, mi v parlamentu pa bomo potem spremenili kar bomo želeli, saj imamo potrebno večino. To je argument moči in ne argument prava."
Ustavo se spreminja s tresočo roko. Razen, kadar jo je potrebno narediti bolj socialistično. Za tak namen je trenutna večina pripravljena povoziti tudi odločitev ustavnega sodišča.
— Žiga Turk (@ZigaTurk) 21 November 2017
Do spremembe Ustave zadržana tudi Varuhinja človekovih pravic
V izjavi za javnost z dne 13.11.2017 se je Vlasta Nussdorfer jasno opredelila, da je neenako financiranje enakih programov diskriminatorno. Poudarila je, da je v zakonih že dovolj varovalk, za zaščito javnega šolstva in da če država že omogoča zasebno pobudo pri šolstvu, da naj to pobudo tudi financira.
Izjavo varuhinja zaključuje z besedami: "Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že v začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države, zato Varuh poziva vlado in Državni zbor k ustreznemu ukrepanju."
V izjavi za javnost z dne 13.11.2017 se je Vlasta Nussdorfer jasno opredelila, da je neenako financiranje enakih programov diskriminatorno. Poudarila je, da je v zakonih že dovolj varovalk, za zaščito javnega šolstva in da če država že omogoča zasebno pobudo pri šolstvu, da naj to pobudo tudi financira.
Izjavo varuhinja zaključuje z besedami: "Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že v začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države, zato Varuh poziva vlado in Državni zbor k ustreznemu ukrepanju."
Povezani članki
Zadnje objave
P. Metod Benedik, cerkveni zgodovinar: Škofjeloški pasijon je unikum v svetu
29. 3. 2024 ob 6:31
Svoboda govora ali govor Svobode
28. 3. 2024 ob 7:31
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
Kraševka
Cerarja kmalu ne bo nihče več jemal resno. Tako kontraverzne izjave daje, da v enem tedni včasih sam sebe demantira.
Rajko Podgoršek
Pri argumentaciji ” Kdor hoče kaj imeti naj si plača” želim, da se upošteva, da plačujem samo za tiste šole kot jih hočem in ne za javne leve. Če hočejo levi imeti svoje šole naj si jih lepo plačajo. Vavčerski sistem in bomo plačevali vsak svojo šolo.
slovenc sm
Ja, to pa levi ne podpirajo. Oni bi radi, da jim mi financiramo javne šole in potem če že res želimo še svoje šole, naj pa financiramo še to. Včasih nisem verjel, da so levičarji v osnovi leni ampak po dosedanjih izkušnjah se mi ta teza potrjuje. No, je tudi nekaj izjem ampak kot pravi rek: Izjeme potrjujejo pravilo.
Alojzij Pezdir
“To je slabo sporočilo. Sporoča nam, da naj Ustavno sodišče odloči kar hoče, mi v parlamentu pa bomo potem spremenili kar bomo želeli, saj imamo potrebno večino. To je argument moči in ne argument prava.” (bivši ustavni sodnik in predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Ernest Petrič)
“Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že v začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države ..." (varuhinja človekovih pravic v RS Vlasta Nussdorfer)
Na spreminjanje veljavne Ustave RS "s tresočo roko", za katerega se je vselej javno in utemeljeno zavzemal prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta RS dr. France Bučar, so predsednik Vlade RS (dr. Miro Cerar), predsednik DZ in ustavne komisije (dr. Milan Brglez) ter prvaki strank parlamentarne leve koalicije in opozicije (SMC, Desus, SD, Levice in ZaAB) zavestno "pozabili" ter pred domačo in svetovno javnostjo še enkrat demonstrirali svoje naduto "revolucionarno" pojmovanje in kršenje veljavne ustave, prava, načela ločenosti med zakonodajno, izvršno in sodno vejo oblasti ter preziranje najžlahtnejših izročil evropske politične higiene, kulture in etike.
Z zadnjimi javnimi izjavami in konkretnimi dejanji sta Cerarjeva vlada in vladajoča koalicija SMC-Desus-SD v zgodovini samostojne RS in večstrankarske parlamentarne demokracije v RS dosegli najgloblje dno nespoštovanja in neizvajanja veljavne ustave in zakonodaje ter na njej utemeljenih avtonomnih legalnih in legitimnih institucij in organov države v RS.
Ustavno sporni diskriminaciji dela državljanov v programih obveznega osnovnega šolanja na osnovi svetovnega nazora in vere bo aktualna državna oblast očitno z zlorabljeno "ustavno večino" vsilila mnogo širšo in politično bolj pogubno diskriminacijo vseh državljanov, ki jih zastopajo stranke parlamentarne in izvenparlamentarne opozicije ter vse bolj preziranih organizacij in združenj civilne družbe.
Čas bi bil, da bi se ob tem očitnem brezobzirnem anarho-levičarskem spodjedanju in razgrajevanju veljavne ustave, vladavine prava in univerzalnih načel razvitih evropskih demokracij v RS poleg uglednih neodvisnih ustavnih sodnikov in profesorjev pravnih ved ter aktualne varuhinje človekovih pravic in svoboščin oglasil tudi Predsednik RS Borut Pahor kot najvišji neposredno izvoljeni predstavnik in zastopnik vseh državljanov RS ter kot poslednji garant nepristranske in do vseh državljanov enako odmerjene vladavine ustave, prava ter univerzalnih evropskih človekovih pravic in svoboščin.
Kraševka
Spreminjanje USTAVE, pokaže, da bomo spet uveljavljali REVOLUCIONARNO PRAVO. Tako levici ustreza, ker potem so lahko uzakonjeni tudi poboji (Tito to odobraval). Večina v Parlamentu pa se obnaša "Po Titu Tito".
Ta ki predstavlja zaprisežene komuniste, Rado, napiše:" Kdor hoče kaj imeti naj si plača". Ko bo to veljalo za vse OK. Toda, dokler morajo Slovenci plačevati za stadion STOŽICE ter nogometaše in podobno, čeprav večina Slovencev tega ne rabi, pa je ZELO narobe. Ali se lahko upremo in rečemo; "Stožice naj se finansirajo iz Jankovičevega žepa in njegovih privržencev ?
APMMB2
Na pomolu je še en mednarodni škandal v režiji slovenske levice.
V kolikor bo državni zbor dejansko spremenil ustavo, bo člen ustave kršil človekove pravice in ESČP bo razsodilo v škodo Slovenije.
Danes vemo, kdo bo za to odgovoren. Odgovarjal bo Mazjaž Han in ostalih 59 poslancev in poslank.
A kaj nam to, ko pa bo celotna Slovenija osraočena.
S spremembo ustave se bomo popolnma približali diktatorekemu režimu Severne Koreje, le atomske bombe ne bomo imeli. Pa nič zato, saj bo brez nje sramota dovolj velik.
Hvala Tovariš Han.
Kraševka
Rado, ali si sposoben povedati in jih argumentirati, samo 3 Petričeve slabe, pristranske, proti narodne, proti pravne ....odločitve?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.