60 poslancev za spremembo ustave glede financiranja zasebnih OŠ. Dr. Ernest Petrič: izraz nespoštovanja Ustavnega sodišča

Vir foto: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes se je v parlamentu odvijala razprava o Predlogu spremembe Ustave Republike Slovenije. Predlog, ki pomeni začetek postopka za spremembo Ustave je potrdilo 60 poslancev, proti pa je bilo 22 poslancev.

Gre za predlog SD, ki predvideva spremembo Ustave tako, da javno veljavnega programa, ki ga izvajajo zasebne osnovne šole, državi ne bi bilo treba financirati 100 %.

Da je v izogib diskriminaciji otrok, ki se šolajo v zasebnih OŠ to potrebno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče. Državnemu zboru je naložilo, naj odpravi neskladnost Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja z ustavo ter izenači otroke v obveznem osnovnošolskem izobraževanju, ne glede na to ali hodijo v državno šolo ali v tisto v zasebni lasti. 

Neustavno stanje spreminjamo s spremembo Ustave


Zasebna šola je šola, ki jo je ustanovil zasebnik in ne država ali občina. To pomeni, da stroške za stavbo, njeno vzdrževanje in materialne stroške organizacije in dela pokriva njen ustanovitelj, zasebnik. Po odločbi Ustavnega sodišča mora država v celoti financirati javno veljavni program, ki se v tej šoli izvaja. Državi ne nalaga, da financira ostale stroške.

Namesto spremembe zakonodaje so se poslanci SD odločili, da bodo v parlamentarni postopek spravili Predlog o spremembi Ustave, ki bi odločbo Ustavnega sodišča obvozila in zakonodajalcu omogočila, da z zakonom določi višino financiranja šol v zasebni lasti.

Trenutno imamo v Sloveniji šest zasebnih osnovnih šol, kjer poučujejo javno veljavni program: Waldorfska šola Ljubljana, OŠ Alojzija Šuštarja Ljubljana, Montessori inštitut - zavod za pomoč staršem pri vzgoji otrok, Zasebni vzgojno-izobraževalni zavod Waldorfska šola Maribor, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor - OŠ Montessori ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA. 


Starši, ki plačujejo davke in na ta način financirajo javno šolstvo, z vpisom otroka v zasebno osnovno šolo, kjer se poučuje javno veljavni program, nase prevzamejo še dodaten del finančnih obveznosti. Da je takšno dodatno financiranje na ravni obveznega osnovnošolskega izobraževanja neustrezno, je leta 2014 odločilo Ustavno sodišče.

Predlagatelj spremembe SD in prvopodpisani Matjaž Han meni, da je slovenska mreža javnih šol dobra in daje odlične rezultate. Ocenil je še, da je Ustavno sodišče pustilo odprte roke DZ kako bo neustavno stanje rešilo, tudi s spremembo Ustave.

Ustavno spremembo, za katero je zahtevana dvotretjinska večina poslancev, podpirajo še v DeSUSu, Levici in SMC, podpirata pa ga tudi dve nepovezani poslanki z Alenko Bratušek na čelu. Vsi njihovi glasovi skupaj znesejo točno potrebnih 60 glasov - ravno toliko jih je danes v državnem zboru izglasovalo začetek postopka.

Matej T. Vatovec iz Levice je spremembo Ustave označil kot pomemben korak za obrambo javnega šolstva. "Izobrazba mora biti univerzalno dostopna, če je javno financirana. Zasebna šola lahko izbira svoje učence in to je vidik, ki lahko ogrozi javno šolstvo. Javno financiranje zasebnih šol omogoča financiranje zasebnih interesov iz javnega proračuna."

Razpravo je kot dan D označila nepovezana poslanka Alenka Bratušek. "Končno bomo lahko res pokazali, komu je do javnega šolstva. Če izenačimo pogoje za financiranje izenačimo tudi pogoje za vpis. Koliko otrok bomo lahko spravili v 6 zasebnih šol?" Ni pa pozabila omeniti vmešavanja Cerkve v šolstvo, ki ga je označila kot protiustavnega.

Poslanec SMC Saša Tabaković je podporo spremembi Ustave utemeljil s tem, da država zagotavlja infrastrukturo za javno šolstvo, zasebno iniciativa pa je dobrodošla dopolnitev šolskega prostora, ki naj se prvenstveno financira iz zasebnih virov.

 Nasprotniki predloga: revnim ljudem jemljete možnost kvalitetne izbobrazbe


Predloga spremembe Ustave ne podpirajo v SDS in NSi. Poslanec SDS Branko Grims je opozoril na dvoličnost levih politikov, ki svoje otroke vpisujejo v zasebne šole.

Prav s prenehanjem financiranja javno veljavnega programa na zasebnih šolah, bi še dodatno onemogočila dostopnost zasebnih šol in jih pustili samo za elito. "Revnim ljudem hočete odvzeti možnost najbolj kvalitetne izobrazbe, ki si jo vi (levičarji) lahko privoščite, revni ljudje pa ne."

Poslanec NSi Matej Tonin je v mnenju poslanske skupine predstavil, da šest zasebnih osnovnih šol nikakor ne more biti grožnja več kot 700 javnim šolam. Predlog za spremembo Ustave pa je označil kot kulturno ideološki boj. "Boj je uperjen zgolj proti dvema šolama, v Ljubljani in Mariboru, ki jih je ustanovila cerkev, kolateralna škoda pa so ostale štiri šole."

Dr. Ernest Petrič: to je argument moči in ne argument prava


Dr. Ernest Petrič (vir: http://www.us-rs.si/)


Kritično pa se je na namero 60 poslancev, da s spremembo ustave obvozijo odločitev Ustavnega sodišča RS, odzval njegov nekdanji predsednik dr. Ernest Petrič.

"Obid sodbe Ustavnega sodišča je možen. Kot pravnik in strokovnjak za zunanjo politiko pa menim, da je to skrajno tvegano in neobičajno početje," je povedal za Domovino.

Po njegovem gre za "izraz nespoštovanja Ustavnega sodišča, kot tistega, ki odloča o ustavnosti vprašanja."

Po Petričevih besedah je prav dokončnost odločb Ustavnega sodišča tista, ki že sama po sebi predpostavlja neko spoštovanje. Poudarja, da je poskus obida sicer legalen, o njegovi legitimnosti pa bi lahko razpravljali. "Vsekakor pa je taka odločitev neobičajna in nedobrodošla."

Na vprašanje kaj to to pomeni za spoštovanje pravne države v Sloveniji, je bivši ustavni sodnik odgovoril: "To je slabo sporočilo. Sporoča nam, da naj Ustavno sodišče odloči kar hoče, mi v parlamentu pa bomo potem spremenili kar bomo želeli, saj imamo potrebno večino. To je argument moči in ne argument prava."

Do spremembe Ustave zadržana tudi Varuhinja človekovih pravic

V izjavi za javnost z dne 13.11.2017 se je Vlasta Nussdorfer jasno opredelila, da je neenako financiranje enakih programov diskriminatorno. Poudarila je, da je v zakonih že dovolj varovalk, za zaščito javnega šolstva in da če država že omogoča zasebno pobudo pri šolstvu, da naj to pobudo tudi financira.

Izjavo varuhinja zaključuje z besedami: "Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ki bi morala biti uresničena že v začetku leta 2016, pomeni neposreden napad na načelo pravne države, zato Varuh poziva vlado in Državni zbor k ustreznemu ukrepanju."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike