6 % Evropejcev ne zmore plačevati svojih računov, med Slovenci je takih dvakrat toliko
POSLUŠAJ ČLANEK
Eurostat je objavil podatek, da ima 6,6 % evropskih gospodinjstev težave s plačevanjem gospodinjskih položnic v roku zaradi finančnih težav.
Med Slovenci je takih gospodinjstev skoraj dvakrat toliko, kar nas uvršča na neslavno 5. mesto med vsemi državami Evropske unije.
12,5 % gospodinjstev v Sloveniji je imelo v zadnjem letu zaradi finančnih težav težave s plačevanjem položnic za gospodinjske stroške kot je elektrika, kurjava, plin, voda itd. Pred nami so le štiri »balkanske« članice evro-povezave, kjer je delež prebivalstva s temi težavami višji. Daleč pred vsemi tukaj prednjačita Grčija in Bolgarija, kjer je delež takšnih gospodinjstev kar 35,6% oz. 30,1%, nad Slovenijo pa sta poleg niju le še Hrvaška s 17,5% in Romunija s 14,4%.
Na častnem dnu lestvice so se znašle Nizozemska (1,5%), Češka (2,1%), Švedska (2,2%), Avstrija (2,4%) in Nemčija (3,0%), od »vzhodno evropskih« članic povezave pa sta pod evropskim povprečjem še Poljska (6,3%) in Estonija (6,5%).
Podatki Evrostata dobro ustrezajo podatkom o revščini slovenskega statističnega urada. Ta ocenjuje, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 13,3 % prebivalstva oz. 268.000 ljudi, ta delež pa je enak kot leta 2017, čeprav se je prag revščine v vmesnem času dvignil. Lani je za posameznika znašal 7.946 € prihodka na leto, ker je 318 € več kot leto prej oz. 662 € na mesec.
Tretjina revnih v Sloveniji so upokojenci (kar predstavlja 18,1% vseh upokojencev), od tega je dve tretjini žensk. 52.000 oz. petino revnih predstavljajo revni zaposleni, kar predstavlja 6 % te populacije. 17 % revnih predstavljajo brezposelni, kar je slaba polovica vseh brezposelnih, približno toliko je tudi mladoletnih (kar predstavlja 11,7 % vseh mladoletnih)
Povprečni prihodki gospodinjstev so se povečali bolj, kot se je dvignil prag revščine, zmanjšala pa se je tudi razlika med revnimi in bogatimi in sicer za 0,3 točke Ginijevega indeksa. Na zahodu Slovenije so imeli prebivalci v zadnjem letu v povprečju na razpolago za skoraj 1.000 € več dohodka, pri čemer je bil ta najvišji v osrednjeslovenski regiji.
Dejstvo, da je Slovenija po vstopu v Evropsko unijo, še posebej pa v času krize in po njej, zaspala in relativno gledano vse bolj stagnira. Če smo v demokracijo vstopili kot najbolj razvita država vzhodnega bloka in zgled drugim, kar je veljalo še ob vstopu v Evropsko unijo, pa so nas v zadnjih letih z vseh strani začele prehitevati države, ki so začele bistveno za nami, kar se še posebej kaže v življenjskem standardu državljanov, torej konkretnih ljudi.
Delež Čehov, ki si ne morejo privoščiti plačevanja osnovnih računov, je tako kar 6-krat nižji od deleža Slovencev, na boljšem pa so prav vse vzhodnoevropske države, ki ležijo severno od nas. Čehi, Poljaki in Estonci, pa so dosegli celo raven, ki je pod evropskim povprečjem.
Da je dohodek najvišji v osrednjeslovenski regiji niti ni presenečenje, glede na vse večjo centralizacijo. Prav tako ne, da načeloma le ta pada v koncentričnih krogih oddaljenosti od Ljubljanske kotline (s svetlo izjemo Dolenjske), kar še bolj vzpodbuja centralizacijo.
Pomenljiva pa je tudi struktura revnih ljudi. Skrb vzbuja dejstvo, da je petina med njimi zaposlenih, kar pomeni, da tukaj z delom ne uspejo zaslužiti niti toliko, da bi se dvignili nad prag revščine. Hkrati je zanimivo, da je revnih »le« 45 % brezposelnih. 55 % jih ima torej na mesečni ravni več kot 600 € prihodkov.
V letu 2018 se je znižal tudi Ginijev indeks, ki je v Sloveniji že tako precej nizek, kar pomeni, da so se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi zmanjšale. Vprašanje je sicer, ali je razlog za to izselitev premožnejših, ali gre za rast srednjega razreda, ali kombinacijo obojega.
Zanimiv je tudi podatek, da je delež zaposlenih moških, ki so revni dvakrat višji kot žensk in z leti opazno narašča. Leta 2008 je bilo revnih 4 % zaposlenih moških in 3,5 % zaposlenih žensk, v desetih letih je je delež moških narasel na 5,2%, delež žensk pa padel na 2,5%.
Razen podatka o starosti in sicer nimamo drugih podatkov, ki bi jih lahko primerjali, tako da iz podatka ni jasno, ali nizko plačana dela opravljajo priseljenci, katerih partnerke ne delajo ali pa ne živijo v Sloveniji (v zadnjem času je v Sloveniji prvič v zgodovini nastal presežek moških nad ženskami zaradi migracij) ali pa gre enostavno za to, da ženske dosegajo višje prihodke od moških.
Dejstvo je namreč, da ko gledamo starostne skupine, je razlika med deležem revnih moških v primerjavi z ženskami večja, bolj kot je generacija mlada (z izjemo najmlajših). Delež revnih moških med 25 in 40 letom je tako 11,6 %, medtem ko je med ženskami 9,9 %, med 30 in 64 letom je med moškimi 13,1% revnih, med ženskami pa 11,8%.
Delež se izenači po petdesetem letu in se prevesi bistveno v korist moških v pokoju (tam je revnih dvakrat več žensk kot moških)
Med Slovenci je takih gospodinjstev skoraj dvakrat toliko, kar nas uvršča na neslavno 5. mesto med vsemi državami Evropske unije.
12,5 % gospodinjstev v Sloveniji je imelo v zadnjem letu zaradi finančnih težav težave s plačevanjem položnic za gospodinjske stroške kot je elektrika, kurjava, plin, voda itd. Pred nami so le štiri »balkanske« članice evro-povezave, kjer je delež prebivalstva s temi težavami višji. Daleč pred vsemi tukaj prednjačita Grčija in Bolgarija, kjer je delež takšnih gospodinjstev kar 35,6% oz. 30,1%, nad Slovenijo pa sta poleg niju le še Hrvaška s 17,5% in Romunija s 14,4%.
Na častnem dnu lestvice so se znašle Nizozemska (1,5%), Češka (2,1%), Švedska (2,2%), Avstrija (2,4%) in Nemčija (3,0%), od »vzhodno evropskih« članic povezave pa sta pod evropskim povprečjem še Poljska (6,3%) in Estonija (6,5%).
Slovenski podatki
Podatki Evrostata dobro ustrezajo podatkom o revščini slovenskega statističnega urada. Ta ocenjuje, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 13,3 % prebivalstva oz. 268.000 ljudi, ta delež pa je enak kot leta 2017, čeprav se je prag revščine v vmesnem času dvignil. Lani je za posameznika znašal 7.946 € prihodka na leto, ker je 318 € več kot leto prej oz. 662 € na mesec.
Tretjina revnih v Sloveniji so upokojenci (kar predstavlja 18,1% vseh upokojencev), od tega je dve tretjini žensk. 52.000 oz. petino revnih predstavljajo revni zaposleni, kar predstavlja 6 % te populacije. 17 % revnih predstavljajo brezposelni, kar je slaba polovica vseh brezposelnih, približno toliko je tudi mladoletnih (kar predstavlja 11,7 % vseh mladoletnih)
Povprečni prihodki gospodinjstev so se povečali bolj, kot se je dvignil prag revščine, zmanjšala pa se je tudi razlika med revnimi in bogatimi in sicer za 0,3 točke Ginijevega indeksa. Na zahodu Slovenije so imeli prebivalci v zadnjem letu v povprečju na razpolago za skoraj 1.000 € več dohodka, pri čemer je bil ta najvišji v osrednjeslovenski regiji.
Podatki, ki kažejo vedno znova ponavljana dejstva
Dejstvo, da je Slovenija po vstopu v Evropsko unijo, še posebej pa v času krize in po njej, zaspala in relativno gledano vse bolj stagnira. Če smo v demokracijo vstopili kot najbolj razvita država vzhodnega bloka in zgled drugim, kar je veljalo še ob vstopu v Evropsko unijo, pa so nas v zadnjih letih z vseh strani začele prehitevati države, ki so začele bistveno za nami, kar se še posebej kaže v življenjskem standardu državljanov, torej konkretnih ljudi.
Delež Čehov, ki si ne morejo privoščiti plačevanja osnovnih računov, je tako kar 6-krat nižji od deleža Slovencev, na boljšem pa so prav vse vzhodnoevropske države, ki ležijo severno od nas. Čehi, Poljaki in Estonci, pa so dosegli celo raven, ki je pod evropskim povprečjem.
Daleč od oči, daleč od srca
Da je dohodek najvišji v osrednjeslovenski regiji niti ni presenečenje, glede na vse večjo centralizacijo. Prav tako ne, da načeloma le ta pada v koncentričnih krogih oddaljenosti od Ljubljanske kotline (s svetlo izjemo Dolenjske), kar še bolj vzpodbuja centralizacijo.
Pomenljiva pa je tudi struktura revnih ljudi. Skrb vzbuja dejstvo, da je petina med njimi zaposlenih, kar pomeni, da tukaj z delom ne uspejo zaslužiti niti toliko, da bi se dvignili nad prag revščine. Hkrati je zanimivo, da je revnih »le« 45 % brezposelnih. 55 % jih ima torej na mesečni ravni več kot 600 € prihodkov.
Podatki rušijo mite o neenakosti in plačnem prepadu
V letu 2018 se je znižal tudi Ginijev indeks, ki je v Sloveniji že tako precej nizek, kar pomeni, da so se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi zmanjšale. Vprašanje je sicer, ali je razlog za to izselitev premožnejših, ali gre za rast srednjega razreda, ali kombinacijo obojega.
Zanimiv je tudi podatek, da je delež zaposlenih moških, ki so revni dvakrat višji kot žensk in z leti opazno narašča. Leta 2008 je bilo revnih 4 % zaposlenih moških in 3,5 % zaposlenih žensk, v desetih letih je je delež moških narasel na 5,2%, delež žensk pa padel na 2,5%.
Razen podatka o starosti in sicer nimamo drugih podatkov, ki bi jih lahko primerjali, tako da iz podatka ni jasno, ali nizko plačana dela opravljajo priseljenci, katerih partnerke ne delajo ali pa ne živijo v Sloveniji (v zadnjem času je v Sloveniji prvič v zgodovini nastal presežek moških nad ženskami zaradi migracij) ali pa gre enostavno za to, da ženske dosegajo višje prihodke od moških.
Dejstvo je namreč, da ko gledamo starostne skupine, je razlika med deležem revnih moških v primerjavi z ženskami večja, bolj kot je generacija mlada (z izjemo najmlajših). Delež revnih moških med 25 in 40 letom je tako 11,6 %, medtem ko je med ženskami 9,9 %, med 30 in 64 letom je med moškimi 13,1% revnih, med ženskami pa 11,8%.
Delež se izenači po petdesetem letu in se prevesi bistveno v korist moških v pokoju (tam je revnih dvakrat več žensk kot moških)
Zadnje objave
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: "Lopovi! Lopovi!"
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Narašča število prihodov nezakonitih migrantov v Slovenijo
17. 4. 2024 ob 12:25
Rekordna ohladitev
17. 4. 2024 ob 9:22
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
3 komentarjev
Kraševka
SLOVENIJA IIMA VELIKO PRIŠLEKOV IZ BIVŠE jUGE.
Ti iz bivših Jugo republik so v Sloveniji hitro dobili delo in ga dobijo še danes. Njihove žene pa so po večini doma in imajo po več otrok, kot Slovenke. Čeprav so te žene doma, njihovi otroci obiskujejo vrtce in tam tudi jedo. Največkrat vrtca ne plačajo, ker imajo na družinskega člana nizek dohodek. Včasih jim odpišejo tudi elektriko in stanarino.
Sama mislim, da če je ženska doma in nima za plačevati računov za stanarino, bi lahko potrkala pri kaki stari upokojenki in ji kaj pomagala. Tako bi si lahko tudi sama kaj pridobila, za lažje plačevanje položnic.
Toda, ko se ljudje navadijo, da lahko živijo brez dela in imajo vseeno toplo stanovanje, jim je samoumevno, da jim bo vse država dala.
Mislim, da Čehi niso sprejemali v svojo državo veliko migrantov. Tako se večinski narod zaveda, da je dolžan živeti od svojega dela in države ne ožema.
lukaab
tudi na Nizozemskem se socialni položaj poslabšuje, če je bilo še leta 2012 pod pragom revščine 10,2 % Nizozemcev, jih je po podatkih 2018 že 13.3 %, to pomeni da posameznik živi z manj kot 1.200 eur mesečno , med zaposlenimi je takšnih 6 % ki živijo pod pragom revščine, Finska ostaja med zahodnimi državami z enim najnižjih deležev revščine v EU, 12 % v letu 2018, vsesplošni trend po zahodni Evropi je povečevanje revščine na drugi strani pa ugodnosti za migrante in vse vrste priseljencev, samo vprašanje je kdaj bo počilo ?
lukaab
češka republika ima najnižji delež revščine v EU, le 9,6 %, niso sprejeli evra, ne sprejemajo muslimanov , javni dolg je eden nižjih na svetu !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.