6 % Evropejcev ne zmore plačevati svojih računov, med Slovenci je takih dvakrat toliko

Peter Merše
4
Vir foto: pixabay

Eurostat je objavil podatek, da ima 6,6 % evropskih gospodinjstev težave s plačevanjem gospodinjskih položnic v roku zaradi finančnih težav.

Med Slovenci je takih gospodinjstev skoraj dvakrat toliko, kar nas uvršča na neslavno 5. mesto med vsemi državami Evropske unije.

12,5 % gospodinjstev v Sloveniji je imelo v zadnjem letu zaradi finančnih težav težave s plačevanjem položnic za gospodinjske stroške kot je elektrika, kurjava, plin, voda itd. Pred nami so le štiri »balkanske« članice evro-povezave, kjer je delež prebivalstva s temi težavami višji. Daleč pred vsemi tukaj prednjačita Grčija in Bolgarija, kjer je delež takšnih gospodinjstev kar 35,6% oz. 30,1%, nad Slovenijo pa sta poleg niju le še Hrvaška s 17,5% in Romunija s 14,4%.

Delež gospodinjstev, ki imajo finančne težave pri plačevanju računov za življenske stroške vir: evrostat

Na častnem dnu lestvice so se znašle Nizozemska (1,5%), Češka (2,1%), Švedska (2,2%), Avstrija (2,4%) in Nemčija (3,0%), od »vzhodno evropskih« članic povezave pa sta pod evropskim povprečjem še Poljska (6,3%) in Estonija (6,5%).

Slovenski podatki

Podatki Evrostata dobro ustrezajo podatkom o  revščini slovenskega statističnega urada. Ta ocenjuje, da v Sloveniji pod pragom revščine živi 13,3 % prebivalstva oz. 268.000 ljudi, ta delež pa je enak kot leta 2017, čeprav se je prag revščine v vmesnem času dvignil. Lani je za posameznika znašal 7.946 € prihodka na leto, ker je 318 € več kot leto prej oz. 662 € na mesec.

Tretjina revnih v Sloveniji so upokojenci (kar predstavlja 18,1% vseh upokojencev), od tega je dve tretjini žensk. 52.000 oz. petino revnih predstavljajo revni zaposleni, kar predstavlja 6 % te populacije. 17 % revnih predstavljajo brezposelni, kar je slaba polovica vseh brezposelnih, približno toliko je tudi mladoletnih (kar predstavlja 11,7 % vseh mladoletnih)

Povprečni prihodki gospodinjstev so se povečali bolj, kot se je dvignil prag revščine, zmanjšala pa se je tudi razlika med revnimi in bogatimi in sicer za 0,3 točke Ginijevega indeksa. Na zahodu Slovenije so imeli prebivalci v zadnjem letu v povprečju na razpolago za skoraj 1.000 € več dohodka, pri čemer je bil ta najvišji v osrednjeslovenski regiji.

Podatki, ki kažejo vedno znova ponavljana dejstva

Dejstvo, da je Slovenija po vstopu v Evropsko unijo, še posebej pa v času krize in po njej, zaspala in relativno gledano vse bolj stagnira. Če smo v demokracijo vstopili kot najbolj razvita država vzhodnega bloka in zgled drugim, kar je veljalo še ob vstopu v Evropsko unijo, pa so nas v zadnjih letih z vseh strani začele prehitevati države, ki  so začele bistveno za nami, kar se še posebej kaže v življenjskem standardu državljanov, torej konkretnih ljudi.

Delež Čehov, ki si ne morejo privoščiti plačevanja osnovnih računov, je tako kar 6-krat nižji od deleža Slovencev, na boljšem pa so prav vse vzhodnoevropske države, ki ležijo severno od nas. Čehi, Poljaki in Estonci, pa so dosegli celo raven, ki je pod evropskim povprečjem.

Daleč od oči, daleč od srca

Stopnja revščine po slovenskih statističnih regijah. Vir: statistični urad Slovenije

Da je dohodek najvišji v osrednjeslovenski regiji niti ni presenečenje, glede na vse večjo centralizacijo. Prav tako ne, da načeloma le ta pada v koncentričnih krogih oddaljenosti od Ljubljanske kotline (s svetlo izjemo Dolenjske), kar še bolj vzpodbuja centralizacijo.

Pomenljiva pa je tudi struktura revnih ljudi. Skrb vzbuja dejstvo, da je petina med njimi zaposlenih, kar pomeni, da tukaj z delom ne uspejo zaslužiti niti toliko, da bi se dvignili nad prag revščine. Hkrati je zanimivo, da je revnih »le« 45 % brezposelnih. 55 % jih ima torej na mesečni ravni več kot 600 € prihodkov.

Podatki rušijo mite o neenakosti in plačnem prepadu

V letu 2018 se je znižal tudi Ginijev indeks, ki je v Sloveniji že tako precej nizek, kar pomeni, da so se razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi zmanjšale. Vprašanje je sicer, ali je razlog za to izselitev premožnejših, ali gre za rast srednjega razreda, ali kombinacijo obojega.

Zanimiv je tudi podatek, da je delež zaposlenih moških, ki so revni dvakrat višji kot žensk in z leti opazno narašča. Leta 2008 je bilo revnih 4 % zaposlenih moških in 3,5 % zaposlenih žensk, v desetih letih je je delež moških narasel na 5,2%, delež žensk pa padel na 2,5%.

Razen podatka o starosti in sicer nimamo drugih podatkov, ki bi jih lahko primerjali, tako da iz podatka ni jasno, ali nizko plačana dela opravljajo priseljenci, katerih partnerke ne delajo ali pa ne živijo v Sloveniji (v zadnjem času je v Sloveniji prvič v zgodovini nastal presežek moških nad ženskami zaradi migracij) ali pa gre enostavno za to, da ženske dosegajo višje prihodke od moških.

Dejstvo je namreč, da ko gledamo starostne skupine, je razlika med deležem revnih moških v primerjavi z ženskami večja, bolj kot je generacija mlada (z izjemo najmlajših). Delež revnih moških med 25 in 40 letom je tako 11,6 %, medtem ko je med ženskami 9,9 %, med 30 in 64 letom je med moškimi 13,1% revnih, med ženskami pa 11,8%.

Delež se izenači po petdesetem letu in se prevesi bistveno v korist moških v pokoju (tam je revnih dvakrat več žensk kot moških)

Ko mita o podplačanih ženskah in uspešni Sloveniji ne držita (več)

Če je morda včasih v resnici veljalo, da imajo ženske nižje dohodke od moških, kar lahko razberemo iz višjih pokojnin moških kot žensk, pa v aktivni generaciji ta mit vsekakor ne drži več. Pa tudi včasih so bila razmerja med spoloma bistveno drugačna in je bila dolžnost moškega, da preživlja žensko in družino bolj razumljena in bolj cenjena.

Danes je kar se tega tiče precej drugače. Razloge gre iskati v boljši uspešnosti deklic v šolskem sistemu, ki jim je bolj prilagojen in še čem. Med aktivno generacijo bi celo lahko začeli govoriti celo o plačnem prepadu pri moških, če bi gledali le podatke o revščini.

Problem je seveda bolj kompleksen. Vsekakor pa nam daje misliti, kaj se je zgodilo s Slovenijo, da več kot vsako deseto gospodinjstvo ne zmore plačevati svojih računov, ter da smo resnično visoko glede na Evropsko povprečje. Morda pa bi se le lahko zgledovali po državah, ki so imele podobna izhodišča kot mi, a bistveno manj časa na vladi reformirane komuniste iz preteklega sistema.

Kdaj bomo Slovenci razumeli, da smo za svojo srečo odgovorni sami s tem, kakšno oblast si izvolimo in si za zgled vzeli kakšno državo, ki je s strukturnimi reformami dosegla bistveno boljše življenjske pogoje za svoje državljane.

 

4 KOMENTARJI

  1. tudi na Nizozemskem se socialni položaj poslabšuje, če je bilo še leta 2012 pod pragom revščine 10,2 % Nizozemcev, jih je po podatkih 2018 že 13.3 %, to pomeni da posameznik živi z manj kot 1.200 eur mesečno , med zaposlenimi je takšnih 6 % ki živijo pod pragom revščine, Finska ostaja med zahodnimi državami z enim najnižjih deležev revščine v EU, 12 % v letu 2018, vsesplošni trend po zahodni Evropi je povečevanje revščine na drugi strani pa ugodnosti za migrante in vse vrste priseljencev, samo vprašanje je kdaj bo počilo ?

  2. SLOVENIJA IIMA VELIKO PRIŠLEKOV IZ BIVŠE jUGE.

    Ti iz bivših Jugo republik so v Sloveniji hitro dobili delo in ga dobijo še danes. Njihove žene pa so po večini doma in imajo po več otrok, kot Slovenke. Čeprav so te žene doma, njihovi otroci obiskujejo vrtce in tam tudi jedo. Največkrat vrtca ne plačajo, ker imajo na družinskega člana nizek dohodek. Včasih jim odpišejo tudi elektriko in stanarino.

    Sama mislim, da če je ženska doma in nima za plačevati računov za stanarino, bi lahko potrkala pri kaki stari upokojenki in ji kaj pomagala. Tako bi si lahko tudi sama kaj pridobila, za lažje plačevanje položnic.
    Toda, ko se ljudje navadijo, da lahko živijo brez dela in imajo vseeno toplo stanovanje, jim je samoumevno, da jim bo vse država dala.

    Mislim, da Čehi niso sprejemali v svojo državo veliko migrantov. Tako se večinski narod zaveda, da je dolžan živeti od svojega dela in države ne ožema.

  3. Ženske nič nismo podplačane, to je feministično blejanje, ki nima blage veze z dejstvi. Rey je, da so nekateri tradicionalno moški poklici (zaradi fizične zahtevnost, ne pa nekakšne namerne diskriminacije) bolj plačani od tradicionalno ženskih, a je tu potrebno upoštevati že omenjeno razliko v zahtevnosti del, pogojev dela itd. Upoštevati je tudi treba, da imamo ženske plačano porodniško in še marsikaj. Če vse to seštejemo, dobimo bistveno drugačno sliko, kot jo daje statistika, na katero se rade sklicujejo marksistične feministke. So pa dovolj zgovorni tudi podatki v tem članku.

    Sicer pa očitno capljamo za nekdanjimi komunističnimi reveži na vseh nivojih. Če to državljanom ne sproži alarma, ko volijo, ga nič ne bo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime