55 milijonov evrov, ki jih namenjate aktivistom za odstavitev Damirja Črnčeca

POSLUŠAJ ČLANEK
Varnostni strokovnjak dr. Damir Črnčec postaja kost, ki se je zataknila v grlu pravkar izvoljene vlade Marjana Šarca.

Takoj po imenovanju se je na premiera v javnem pismu obrnilo 30 nevladnih organizacij in posredno zahtevalo umik Črnčeca z mesta državnega sekretarja za nacionalno varnost v Šarčevem kabinetu.

Kot pišejo, so imenovanje nekoga, ki se "brezsramno poslužuje odkrito rasističnega diskurza," sprejeli z osuplostjo in strahom, kam bo to pripeljalo.  

Za očitki o nestrpnosti in rasizmu na Črnčecev račun pa se postavlja vprašanje, ali podpisnice javnega pisma res moti zgolj Črnčeceva domnevna nestrpnost in sovraštvo do migrantov, ali pa so se proti njemu uprli predvsem zaradi njegove nenaklonjenosti politiki odprtih vrat do prišlekov, ki jo izvajajo nevladniki sami. 

Za razjasnitev slike glede zgornjega vprašanja je potrebno ugotoviti, kdo so nevladne organizacije, ki se trudijo za odstranitev Damirja Črnčeca, kdo in koliko jih financira in kaj s tem denarjem počnejo.

Velika večina nevladnih organizacij, podpisnic javnega pisma Marjanu Šarcu, je našteta v desni tabeli. Pri preverjanju financiranja iz javnih sredstev se je izkazalo, da gre s strani države za nadpovprečno finančno podprto skupino nevladnih organizacij. Skupna vsota javnih sredstev, ki so jo v zadnjih desetih letih iz različnih blagajn prejele, namreč zaokroženo znaša kar 55 milijonov davkoplačevalskih evrov.

V Sloveniji deluje 26.910 nevladnih organizacij, ki skupaj letno prejmejo 310 milijonov evrov iz javnih sredstev. Teh 30 ki predstavlja 0,11 odstotka vseh nevladnih organizacij, letno prejme 1,8 odstotka vseh sredstev, kar kaže, da so ob vseh gasilskih, humanitarnih, športnih in drugih društvih, močno nadpovprečno financirane.

Oni so 1 procent


V kratkem videu o 7 dejstvih v zvezi z nevladnimi organizacijami lahko izvemo, da ima zgolj okrog 11 odstotkov nevladnih organizacij letno več kot 50.000 evrov prihodkov, od tega slab odstotek organizacij več kot 500.000.

Zanimivo je, da velika večina podpisnic javnega pisma za odstavitev Damirja Črnčeca sodi v zgornjih 10 % nevladnih organizacij po prihodkih, nekaj pa celo v elitni odstotek najbolje financiranih nevladnih organizacij v Sloveniji.



Največ denarja prejmejo od raznih ministrstev, predvsem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstev za zdravje, za javno upravo, notranje in zunanje zadeve. Med največjimi financerji navedenih nevladnih organizacij se pogosto pojavlja tudi Mestna občina Ljubljana.

Kaj počnejo?


Aktivnosti nekaterih od naštetih nevladnih organizacij so javno bolj znane, druge manj. Nedavno smo pisali o dejavnosti Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, ki z navodili in pravno pomočjo migrante na balkanski poti prepričuje, da zaprosijo za azil v Sloveniji, v izogib vračanju na Hrvaško.

Druga bolj znana organizacija, Mirovni inštitut, se po lastnem opisu ukvarja z raziskovalno, izobraževalno in osveščevalno dejavnostjo na področjih družboslovja, humanistike, antropologije in prava na petih tematskih poljih: politika, človekove pravice in manjšine, mediji, spol in kulturne politike. Ob tem izdajajo publikacije, kot je denimo Priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih in podobno.

Druge organizacije iz seznama se ukvarjajo s podobnimi tematikami; sodelujejo pri pomoči migrantom, odpravljanju socialne izključenosti, zagotavljanju enakosti, lažjih pristopih do trga dela in podobno.

Nekatere imajo prav nenavadne misije, podprte z denarjem slovenskih davkoplačevalcev. Denimo Forum za enakopraven razvoj je med drugim s strani Ministrstva za zunanje zadeve dobil dvakrat po 100 tisoč evrov za projekta: Krepitev vloge žensk v Albaniji za zagotavljanje enakih možnosti in Večja varnost preskrbe s hrano in pitno vodo med begunskim in lokalnim prebivalstvom v Ugandi.

V sklopu prvega projekta so v Forumu za enakopraven razvoj 20 brezposelnim ženskam na podeželju, v albanski občini Puka, z vključevanjem v kozjerejo zagotovili samozadostnost, in sicer z zagotavljanjem pogojev za delovanje, z usposabljanji o reji, predelovanju in trženju proizvodov.

Pri drugem projektu pa so 400 osebam v Ndeeji omogočili gojenje lokalne zelenjave in rejo kokoši, dostop do pitne vode, jih ozavestili o prehrambnih potrebah in delovanju, ki preprečuje podnebne spremembe in s tem povezane naravne nesreče ter poudarili pomen žensk pri tem.


Cilji in nameni delovanja navedenih nevladnih organizacij so zelo raznovrstni, skupno pa imajo ideološko podstat, predvsem pa nadpovprečno finačno podporo iz javnih blagajn sektorja država in več primerih Mestne občine Ljubljana.

KOMENTAR: Uredništvo
Misija vlade statusa quo izpolnjena, zdaj so lahko tudi glasni
Te in druge nevladne organizacije, ki jih najdemo v zgornjih nekaj odstotkih po višini prejemkov iz javnih sredstev, so si z izvolitvijo vlade Marjana Šarca oddahnile. Čista leva vlada in dejstvo, da na čelu ministrstev, od koder dobivajo največ denarja, ostajajo stranke, ki ne bodo pretirano posegale v status quo "delitve plena" jim zagotavlja miren spanec. Marsikatera med njimi bi se namreč ob morebitni zamenjavi oblasti upravičeno tresla za svojo državni pipico. Zdaj, ko je "desničarska nevarnost" minila, in je njim povšečna vlada zacementirana (ne glede na to, kaj počne Levica), lahko brez skrbi tudi dvignejo glas v primerih kot je Damir Črnčec. S tem pa pozornega bralca opozorijo na pomenljivo korelacijo med skupnimi ideološkimi cilji in statusom organizacije, daleč nadpovprečno podprte z davkoplačevalskih sredstev. Meniti, da je to naključje, bi bilo preveč naivno celo za manj osveščenega, apolitičnega državljana.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30