50 tisoč Slovakov je na ulicah zahtevalo, da nerojeni otroci lahko svobodno zaživijo svoje človeško življenje

Uredništvo

POSLUŠAJ ČLANEK
V nedeljo se je na ulicah Bratislave na pohodu za življenje zbralo okrog 50 tisoč zagovornikov zaščite človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. 

Želijo si, da bi se v smer zaščite življenja nerojenih otrok spremenila tudi slovaška zakonodaja, ki zdaj splav prosto dopušča do 12. tedna nosečnosti, do 24. tedna pa iz zdravstvenih razlogov, v primeru življenjske ogroženosti matere pa ni omejitve. 

V državi, kjer je med 5.4 milijona prebivalci 62 % katoličanov, "pro life" aktivisti in podporniki želijo doseči, da bi bil splav prosto dovoljen kvečjemu do 8. tedna nosečnosti, oziroma sploh ne.



"Za nerojene otroke želimo svobodo, da bodo lahko svobodno živeli svoje človeško življenje," je po poročanju mednarodne strani ChannelnewsAsia dejal Marek Michalcik, eden od organizatorjev shoda.

"Vsako človeško življenje je neprecenljivo, zato mora biti zaščiteno od spočetja do naravne smrti," je po poročanju Euroactiv.com dejal nek drugi udeleženec shoda.

Tega je sicer podprla Katoliška cerkev na Slovaškem. Zbrane je v mestnem središču nagovoril tudi bratislavski nadškof, Stanislav Zvolensky, ki je dejal, da "človek ne da življenja sam sebi, temveč mu je življenje dano."

Vir foto: https://pochodzazivot.sk


V posebnem manifestu so zbrani javne uslužbence, še posebej poslance, vlado in predsednika, pozvali, naj odpravijo zakon, ki dovoljuje splav, obenem pa "zaščitijo edinstven status poroke med moškim in žensko kot nenadomestljive zveze, ki nima družbene alternative." Ter da predstavijo "učinkovito družinsko in demografsko politiko in preko nje aktivno podprejo organizacije, ki pomagajo družinam, nosečim materam in njihovim otrokom." 

Obenem v manifestu še uradne osebe pozivajo, da izrazijo nestrinjanje z mednarodnimi dokumenti in organizacijami, ki se na Slovaškem vpletajo v ustavne vrednote zakonske zveze, družine, enakopravnosti med moškimi in ženskami ter pravice staršev, da vzgajajo svoje otroke po svojih prepričanjih.

Še leta 1997 je bilo na Slovaškem 20 tisoč splavov na leto, sedaj pa je ta številka padla pod 7 tisoč.




Primerjava s Slovenijo


V Sloveniji se splav "brez navedenega razloga" na zahtevo nosečnice opravi, če nosečnost ne traja več kot 10 tednov. Po tem pa se na njeno zahtevo lahko opravi le, če to manj škodi njenemu zdravju kot če donosi, oziroma rodi, kar presojata komisiji na prvi in drugi stopnji. Te so v praksi zahtevam mater po splavu načeloma naklonjene.

Vseeno je število splavov v Sloveniji v zadnjih desetletjih močno upadlo. Če je bilo leta 2004 umetno splavljenih še približno četrtina otrok glede na število rojenih v generaciji, jih je bilo 2017 umetno splavljenih približno 2 tisoč manj, oziroma 3.517.




Klik za povečavo (vir slike: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tarca/174431611)


Kot je že pred časom za portal www.abczdravja.si povedala asist. Marija Rebolj Stare, dr. med., iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, je splav dandanes redko posledica mladostniške nezrelosti.

“Povprečna starost žensk, ki prihajajo na kliniko opraviti splav, je 31 let. Delež žensk, ki so ob splavu starejše od 30 let, je okvirno 53 %. Mladostnice, do vključno 18. leta, predstavljajo le 4,6 % vseh (do 20. leta 7,6 % vseh). Delež žensk po 35. letu je okvirno 30 %, po 40. letu pa 8 %. Iz tega je razvidno, da so mladostnice do 18. leta še najmanj problematična starostna skupina,” navaja  Staretova.

Za plačnike obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji je splav brezplačen, za kar davkoplačevalci letno namenimo okoli 2 milijona evrov sredstev.

Kot smo na Domovini pisali nedavno, pa pri nas vse bolj naraščajo samoplačniški splavi. Pri tem prednjači Splošna bolnišnica Brežice, kamor hodijo splav odpravljati predvsem Hrvatice, saj je v naši južni sosedi med ginekologi pogosto prisoten ugovor vesti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike