Pet spoznanj, ki si jih velja zapomniti iz razprave o financiranju javnega programa v zasebnih šolah
POSLUŠAJ ČLANEK
Parlamentarna koalicija je včeraj, s ključnim prispevkom rezervne vladne stranke Levice, izglasovala pravno sporno novelo ZOFVI. Zakonodajna pot le-te še ni končana, saj je za pričakovati veto državnega sveta in ponovno glasovanje v spodnjem domu parlamenta.
Kljub vsemu pa lahko iz dosedanje razprave potegnemo nekaj spoznanj, ki sicer večinoma potrjujejo tisto, kar o slovenskem političnem prostoru že vemo. A vendar jih je, prečiščene in na konkretnem primeru, vredno izpostaviti, saj so ključnega pomena za razumevanje širšega konteksta slovenske družbeno-politične realnosti.
Čeprav stranke LMŠ, SMC in SAB imenujejo "liberalni trojček" in jih pogosto postavljajo celo v politično sredino, je saga okrog nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, ki se vleče že pet let, pokazala, da so po miselnosti in vsebini še globoko v socializmu. Evropske liberalne stranke so seveda odprte za svobodno zasebno pobudo tako v šolstvu kot v zdravstvu. In čeprav imamo v Sloveniji manj kot odstotek zasebnih šol in ne dosegamo niti desetine evropskega povprečja, slovenske liberalne stranke sodelujejo pri tem, da se zasebno pobudo v šolstvu dokončno zatre. Da ravnanja v nasprotju z odločitvijo US sploh ne omenjamo.
Svojo (rdečo) barvo je razkrila Lista Marjana Šarca. Za DeSUS že od nekdaj vemo, da je stranka socialističnih upokojencev. Poslanca SAB Franc Kramar in Maša Kociper pa sta z dogmatičnimi socialističnimi parolami v razpravi celo prednjačila.
Med liberalne ne moremo šteti niti SMC, saj bi liberalci glasovali odločno proti zakonu, ki ovira nastajanje in delovanje zasebnih šol na vseh ravneh. So pa vsaj zavzeli manj ekstremno pozicijo s tem, da so se vzdržali.
Vse to ponovno priča o hudi krizi slovenskega liberalizma vsaj na politični ravni. Če se je konservativna stran z leti vsaj približno sestavila, pa kaže, da je komunistična revolucija in sledeči totalitarni sistem najhujši udarec zadal prav slovenskemu liberalizmu. Politično ga je praktično izbrisal, prisoten pa ostaja v ozkih intelektualnih krogih. Edini resni poskus političnega preboja liberalcev z Državljansko listo je pred leti klavrno propadel.
Čeprav Levica vseskozi trdi, da je opozicijska stranka, ki z vlado zgolj tu in tam sodeluje, pa se je v dosedanjem delu mandata že večkrat pokazalo, da gre za Šarčevo zlato rezervo, ki, kadar ni pomembno, lahko počne kar hoče, ko pa je glasov premalo, pa bo disciplinirano podprla vladne odločitve.
Tokrat je bila ta vloga "zvestega koalicijskega partnerja z rezervne klopi" toliko bolj očitna, ker so poslanci Levice Pikalov predlog ZOFVI vseskozi kritizirali, češ da daje zasebnim šolam še preveč. Prav tako so ob prvem branju napovedali, da ga ne bodo podprli. Ko se je v drugem branju izkazalo, da SMC za zakon ne bo glasovala in da brez glasov Levice ne bo sprejet, so obrnili ploščo in potrebne glasove seveda zagotovili.
Tovrstno izpričano lojalnost Levice Šarčevi vladi, ko jo ta najbolj potrebuje, je treba pri razumevanju dejanskih razmerij moči v slovenski politiki nujno upoštevati.
Čeprav so med zasebnimi šolami in vrtci katoliški v manjšini, pa se izpostavlja samo te. Prav nihče od podpornikov Pikalovega zakona v razpravi ni omenjal konceptov Montessori ali Walfdorske šole - na tapeti so bile le tako imenovane "cerkvene šole".
"Sem trdno prepričan, da za vsem tem, kar se dogaja okoli financiranja stoji rimskokatoliška Cerkev," je denimo v razpravi dejal poslanec SD-ja Soniboj Knežak. "Kdo pa je rimskokatoliška cerkev v Sloveniji?" se je nadalje vprašal in si odgovoril, da je "največji veleposestnik v državi", in da "z vsem tem ker je v preteklih letih počela in počne tudi še danes, nima velikega ugleda." In oni "ne morejo sfinancirat dveh šol?" se je vprašal na koncu.
Tudi Franc Kramar iz SAB razmišlja identično. Najprej ugotavlja, da sta res samo dve cerkveni šoli med privatnimi osnovnimi šolami. "Očitno čaka cerkev na to, da bo zakon postal ugoden in potem se bodo te privatne šole odpirale v vsaki fari po Sloveniji. Seveda je temu treba nasprotovati ..."
In ker v državnih šolah ne morejo zadostiti vsem potrebam po investicijah, bo po Kramajevi oceni "vskočila Rimokatoliška cerkev seveda s svojo ideologijo, skozi katero bodo prehajali skozi privat osnovne šole skozi škofijsko gimnazijo do teološke fakultete in bo izobraževala slovenski narod v strogem krščanstvu."
Razprava o enem od lastnikov/ustanoviteljev zasebnih šol v Sloveniji je v kontekstu obravnavanja uresničitve ustavne odločbe seveda popolnoma irelevantna in namenjena le razpihovanju ideoloških predsodkov in nestrpnosti. Ker torej poslanci Cerkve ne marajo, je treba kar se da zatreti raznolikost v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer so kolateralna škoda vsi sodobni pedagoški pristopi, ki se pojavljajo v razvitem svetu.
Prav tako so seveda povsem napačne trditve, da bo Cerkev ob uresničitvi ustavne odločbe postavljala šole "v vsaki fari". Varovalk za šole z javno veljavnim programom je ogromno (denimo zasebna šola ne dobi financiranja, če v nekem okolju ogrozi obstanek državne šole). Prav tako se vseskozi namerno pozablja, da gre zgolj za financiranje programa, medtem ko stroški izgradnje šole, investicij, vzdrževanja in materialni stroški v vsakem primeru ostanejo na ustanovitelju. Zato je tudi šolanje slovenskih otrok v zasebnih šolah za državo cenejše kot v državnih.
Razprava je pokazala tudi, da je pri levičarjih ideološki monopol in nastrojenost proti drugim svetovnim nazorom (posebej krščanskemu) ne samo nad človekovo svobodo izbire, temveč tudi nad težnjami k družbi enakih možnosti.
V razpravi so po eni strani govorili, da želijo preprečiti elitizacijo izobraževanja, v isti sapi pa, da kdor hoče pač "nekaj več" od državnih šol, pa naj to "plača". A prav ta logika je temelj elitizacije tako šolstva kot družbe na splošno, saj tisti, ki hoče "nekaj več", mora imeti za to tudi denar. V Sloveniji si bodo torej po Pikalovem zakonu izbiro med državno in zasebno šolo lahko privoščili le otroci premožnih elit, ne pa tudi tisti iz socialno šibkejših družin.
Da jim v resnici ne gre toliko za kvalitetno javno šolstvo, kot za to, da je to čim bolj monopolizirano s strani državnih šol, je jasno iz dejstva, da so zasebne šole, ki izvajajo od država predpisan in potrjen javni program, za državo cenejše. Če bi jih bilo denimo 10 odstotkov, bi država ogromno sredstev prihranila in jih lahko vlagala v infrastrukturo, plače in razvoj državnih šol.
Ampak slovenskim levičarjem je bolj kot vse to pomembno, da ni preveč "cerkvenih" šol, kamor bi svoje otroke lahko vpisali vsi tisti, ki si zanje želijo šolo, temelječo na tradiciji in kulturi evropskega krščanstva, ne pa s socializmom prežete ateistične ideologije.
Ne samo nad svobodo, enakopravnostjo in možnostjo izbire; zvestoba socialistični ideologiji je pri levičarskih politikih tudi nad pravnim redom in ustavo demokratične države.
"v teh šolah, na stenah, visijo križi in spoštovane kolegice in kolegi, naše stališče je, da se teh šol nikakor ne more financirati enako kot javnih šol," je denimo dejal poslanec SD, Marko Koprivc. Torej ne ugotovljena protiustavnost, njegov kriterij odločanja je prisotnost križa na steni. (mimogrede, križ na steni je v nam sosednjih državah in širše prisoten tudi v državnih šolah in celo državnih uradih, ponekod celo na parlamentarnih stenah, kot simbol narodovih korenin in kulture).
Nesmiselno bi si bilo domišljati, da velika večina od 42 poslancev, ki so izglasovali ZOFVI ne ve, da je ta protiustaven. Navsezadnje sta jim to povedali 2 državni pravni službi (vladna in parlamentarna) ter serija pravnih strokovnjakov na čelu z deklariranim levičarjem Matevžem Krivicem.
Ta jih je celo javno pozval, naj nas ne imajo za norce in naj iz maščevanja ne počnejo "nedopustnih nesramnosti".
“Če si bo vsa »levosredinska« politična sfera zdaj v javnosti ustvarila še sloves, da je za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazuje te dni, bo pa svojemu ugledu sama zadala tak udarec, kakršnega ji ne more zadati noben nasprotnik,” je Krivic zaključil svoje pisanje v Delu, ki pa se politikov, katere je nagovarjal, očitno ni dotaknilo.
Kot se jih ni dotaknila stiska številnih mladih staršev, ki so stali pred parlamentom in se zaskrbljeno spraševali, kako bodo v prihodnje zmogli plačati razliko za prisotnost njihovih otrok pri dopolnilnem, dodatnem pouku, jutranjem otroškem varstvu in v podaljšanem bivanju.
Vse to dokazuje, da so usedline totalitarne miselnosti pri dedičih komunističnih veljakov, ki so desetletja teptali pravice in svoboščine slovenskega naroda, tudi po skoraj tridesetih letih demokracije še kako prisotne.
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Kljub vsemu pa lahko iz dosedanje razprave potegnemo nekaj spoznanj, ki sicer večinoma potrjujejo tisto, kar o slovenskem političnem prostoru že vemo. A vendar jih je, prečiščene in na konkretnem primeru, vredno izpostaviti, saj so ključnega pomena za razumevanje širšega konteksta slovenske družbeno-politične realnosti.
1. V Sloveniji še vedno nimamo prave liberalne stranke (vsaj ne v parlamentu)
Čeprav stranke LMŠ, SMC in SAB imenujejo "liberalni trojček" in jih pogosto postavljajo celo v politično sredino, je saga okrog nespoštovanja odločbe Ustavnega sodišča, ki se vleče že pet let, pokazala, da so po miselnosti in vsebini še globoko v socializmu. Evropske liberalne stranke so seveda odprte za svobodno zasebno pobudo tako v šolstvu kot v zdravstvu. In čeprav imamo v Sloveniji manj kot odstotek zasebnih šol in ne dosegamo niti desetine evropskega povprečja, slovenske liberalne stranke sodelujejo pri tem, da se zasebno pobudo v šolstvu dokončno zatre. Da ravnanja v nasprotju z odločitvijo US sploh ne omenjamo.
Svojo (rdečo) barvo je razkrila Lista Marjana Šarca. Za DeSUS že od nekdaj vemo, da je stranka socialističnih upokojencev. Poslanca SAB Franc Kramar in Maša Kociper pa sta z dogmatičnimi socialističnimi parolami v razpravi celo prednjačila.
Med liberalne ne moremo šteti niti SMC, saj bi liberalci glasovali odločno proti zakonu, ki ovira nastajanje in delovanje zasebnih šol na vseh ravneh. So pa vsaj zavzeli manj ekstremno pozicijo s tem, da so se vzdržali.
Vse to ponovno priča o hudi krizi slovenskega liberalizma vsaj na politični ravni. Če se je konservativna stran z leti vsaj približno sestavila, pa kaže, da je komunistična revolucija in sledeči totalitarni sistem najhujši udarec zadal prav slovenskemu liberalizmu. Politično ga je praktično izbrisal, prisoten pa ostaja v ozkih intelektualnih krogih. Edini resni poskus političnega preboja liberalcev z Državljansko listo je pred leti klavrno propadel.
2. Stranka Levica je najbolj zvesti koalicijski partner z rezervne klopi
Čeprav Levica vseskozi trdi, da je opozicijska stranka, ki z vlado zgolj tu in tam sodeluje, pa se je v dosedanjem delu mandata že večkrat pokazalo, da gre za Šarčevo zlato rezervo, ki, kadar ni pomembno, lahko počne kar hoče, ko pa je glasov premalo, pa bo disciplinirano podprla vladne odločitve.
Tokrat je bila ta vloga "zvestega koalicijskega partnerja z rezervne klopi" toliko bolj očitna, ker so poslanci Levice Pikalov predlog ZOFVI vseskozi kritizirali, češ da daje zasebnim šolam še preveč. Prav tako so ob prvem branju napovedali, da ga ne bodo podprli. Ko se je v drugem branju izkazalo, da SMC za zakon ne bo glasovala in da brez glasov Levice ne bo sprejet, so obrnili ploščo in potrebne glasove seveda zagotovili.
Tovrstno izpričano lojalnost Levice Šarčevi vladi, ko jo ta najbolj potrebuje, je treba pri razumevanju dejanskih razmerij moči v slovenski politiki nujno upoštevati.
3. Predsodki do katoličanov in Cerkve so v levi politiki in družbi še izjemno močni
Čeprav so med zasebnimi šolami in vrtci katoliški v manjšini, pa se izpostavlja samo te. Prav nihče od podpornikov Pikalovega zakona v razpravi ni omenjal konceptov Montessori ali Walfdorske šole - na tapeti so bile le tako imenovane "cerkvene šole".
"Sem trdno prepričan, da za vsem tem, kar se dogaja okoli financiranja stoji rimskokatoliška Cerkev," je denimo v razpravi dejal poslanec SD-ja Soniboj Knežak. "Kdo pa je rimskokatoliška cerkev v Sloveniji?" se je nadalje vprašal in si odgovoril, da je "največji veleposestnik v državi", in da "z vsem tem ker je v preteklih letih počela in počne tudi še danes, nima velikega ugleda." In oni "ne morejo sfinancirat dveh šol?" se je vprašal na koncu.
Tudi Franc Kramar iz SAB razmišlja identično. Najprej ugotavlja, da sta res samo dve cerkveni šoli med privatnimi osnovnimi šolami. "Očitno čaka cerkev na to, da bo zakon postal ugoden in potem se bodo te privatne šole odpirale v vsaki fari po Sloveniji. Seveda je temu treba nasprotovati ..."
In ker v državnih šolah ne morejo zadostiti vsem potrebam po investicijah, bo po Kramajevi oceni "vskočila Rimokatoliška cerkev seveda s svojo ideologijo, skozi katero bodo prehajali skozi privat osnovne šole skozi škofijsko gimnazijo do teološke fakultete in bo izobraževala slovenski narod v strogem krščanstvu."
Razprava o enem od lastnikov/ustanoviteljev zasebnih šol v Sloveniji je v kontekstu obravnavanja uresničitve ustavne odločbe seveda popolnoma irelevantna in namenjena le razpihovanju ideoloških predsodkov in nestrpnosti. Ker torej poslanci Cerkve ne marajo, je treba kar se da zatreti raznolikost v sistemu vzgoje in izobraževanja, pri čemer so kolateralna škoda vsi sodobni pedagoški pristopi, ki se pojavljajo v razvitem svetu.
Prav tako so seveda povsem napačne trditve, da bo Cerkev ob uresničitvi ustavne odločbe postavljala šole "v vsaki fari". Varovalk za šole z javno veljavnim programom je ogromno (denimo zasebna šola ne dobi financiranja, če v nekem okolju ogrozi obstanek državne šole). Prav tako se vseskozi namerno pozablja, da gre zgolj za financiranje programa, medtem ko stroški izgradnje šole, investicij, vzdrževanja in materialni stroški v vsakem primeru ostanejo na ustanovitelju. Zato je tudi šolanje slovenskih otrok v zasebnih šolah za državo cenejše kot v državnih.
4. Levičarjem v resnici ne gre za preprečevanje družbene razslojenosti in elitizma
Razprava je pokazala tudi, da je pri levičarjih ideološki monopol in nastrojenost proti drugim svetovnim nazorom (posebej krščanskemu) ne samo nad človekovo svobodo izbire, temveč tudi nad težnjami k družbi enakih možnosti.
V razpravi so po eni strani govorili, da želijo preprečiti elitizacijo izobraževanja, v isti sapi pa, da kdor hoče pač "nekaj več" od državnih šol, pa naj to "plača". A prav ta logika je temelj elitizacije tako šolstva kot družbe na splošno, saj tisti, ki hoče "nekaj več", mora imeti za to tudi denar. V Sloveniji si bodo torej po Pikalovem zakonu izbiro med državno in zasebno šolo lahko privoščili le otroci premožnih elit, ne pa tudi tisti iz socialno šibkejših družin.
Da jim v resnici ne gre toliko za kvalitetno javno šolstvo, kot za to, da je to čim bolj monopolizirano s strani državnih šol, je jasno iz dejstva, da so zasebne šole, ki izvajajo od država predpisan in potrjen javni program, za državo cenejše. Če bi jih bilo denimo 10 odstotkov, bi država ogromno sredstev prihranila in jih lahko vlagala v infrastrukturo, plače in razvoj državnih šol.
Ampak slovenskim levičarjem je bolj kot vse to pomembno, da ni preveč "cerkvenih" šol, kamor bi svoje otroke lahko vpisali vsi tisti, ki si zanje želijo šolo, temelječo na tradiciji in kulturi evropskega krščanstva, ne pa s socializmom prežete ateistične ideologije.
Milovan Đilas v knjigi Novi razred o socialistih in svobodi:
"Za Novi razred so najbolj občutljive zahteve po svobodi, ne po splošni ali politični svobodi, ampak po posebni vrsti svobode. Zlasti občutljiv je za za zahteve po svobodi mišljenja in kritike v okviru obstoječih razmer in v "mejah socializma" ...
... Novi razred nagonsko čuti, da so nacionalne dobrine dejansko njegova last, izrazi "socialistična, "družbena", "državna" last so samo pravna fikcija. Novi razred tudi misli, da bi lahko vsaka razpoka v njegovi totalitarni oblasti ogrozila njegovo lastnino. Zato novi razred nasprotuje vsem oblikam svobode - pod pretvezo obvarovanja socialističnega lastništva."
"Za Novi razred so najbolj občutljive zahteve po svobodi, ne po splošni ali politični svobodi, ampak po posebni vrsti svobode. Zlasti občutljiv je za za zahteve po svobodi mišljenja in kritike v okviru obstoječih razmer in v "mejah socializma" ...
... Novi razred nagonsko čuti, da so nacionalne dobrine dejansko njegova last, izrazi "socialistična, "družbena", "državna" last so samo pravna fikcija. Novi razred tudi misli, da bi lahko vsaka razpoka v njegovi totalitarni oblasti ogrozila njegovo lastnino. Zato novi razred nasprotuje vsem oblikam svobode - pod pretvezo obvarovanja socialističnega lastništva."
5. Levičarjem je zvestoba (socialistični) ideologiji nad pravom in pravno državo
Ne samo nad svobodo, enakopravnostjo in možnostjo izbire; zvestoba socialistični ideologiji je pri levičarskih politikih tudi nad pravnim redom in ustavo demokratične države.
"v teh šolah, na stenah, visijo križi in spoštovane kolegice in kolegi, naše stališče je, da se teh šol nikakor ne more financirati enako kot javnih šol," je denimo dejal poslanec SD, Marko Koprivc. Torej ne ugotovljena protiustavnost, njegov kriterij odločanja je prisotnost križa na steni. (mimogrede, križ na steni je v nam sosednjih državah in širše prisoten tudi v državnih šolah in celo državnih uradih, ponekod celo na parlamentarnih stenah, kot simbol narodovih korenin in kulture).
Nesmiselno bi si bilo domišljati, da velika večina od 42 poslancev, ki so izglasovali ZOFVI ne ve, da je ta protiustaven. Navsezadnje sta jim to povedali 2 državni pravni službi (vladna in parlamentarna) ter serija pravnih strokovnjakov na čelu z deklariranim levičarjem Matevžem Krivicem.
Ta jih je celo javno pozval, naj nas ne imajo za norce in naj iz maščevanja ne počnejo "nedopustnih nesramnosti".
“Če si bo vsa »levosredinska« politična sfera zdaj v javnosti ustvarila še sloves, da je za dosego svojih ideoloških ali političnih ciljev ni sram uporabiti tudi takih potez in »trikov«, kakršne razkazuje te dni, bo pa svojemu ugledu sama zadala tak udarec, kakršnega ji ne more zadati noben nasprotnik,” je Krivic zaključil svoje pisanje v Delu, ki pa se politikov, katere je nagovarjal, očitno ni dotaknilo.
Kot se jih ni dotaknila stiska številnih mladih staršev, ki so stali pred parlamentom in se zaskrbljeno spraševali, kako bodo v prihodnje zmogli plačati razliko za prisotnost njihovih otrok pri dopolnilnem, dodatnem pouku, jutranjem otroškem varstvu in v podaljšanem bivanju.
Vse to dokazuje, da so usedline totalitarne miselnosti pri dedičih komunističnih veljakov, ki so desetletja teptali pravice in svoboščine slovenskega naroda, tudi po skoraj tridesetih letih demokracije še kako prisotne.
Sramota. Od leta 1946 niso napredovali prav nič. Natanko ista oblastna aroganca, nestrpnost in sovraštvo drugače mislečih. https://t.co/7CwU1RdWkV
— Žiga Turk (@ZigaTurk) July 11, 2019
Verni ljudje so bili dolga desetletja diskriminirani, na skrivaj so se poročali, krstili otroke... da ne bi izgubili služb ipd. ... in sedaj bi človek od države pričakoval širino ... naša preteklost je še vedno živa. (Ernest Petrič)
— Marko Dvornik (@markodvornik) July 8, 2019
V Sloveniji je v resnici veliko zasebnih šol. Nekatere si lastijo posamezniki, nekatere organizacije, nekatere pa politične stranke. Slednjim pravijo tudi »javne šole«.
— Primož Jelševar (@primozjelsevar) July 10, 2019
[do_widget id=podcast-playlist-3]
Povezani članki
Zadnje objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
15 komentarjev
Kugy
Slovenski stor je briljantno obdelal danasnje razmere. Strinjam se z njim skoraj v vsem, res zanimivo, da je Dilas prerosko napovedal novi razred. SDS je ze dolgo casa opozicija, ki ne popusca, se trudi, je tudi glasna, bojkotira pozicijo kjer je le mogoce, se ko je krsena ustava ne more nic narediti. Kaj naj se naredi, da bo pridobila volivce cez polovico. Mislim da je naredila vse in nic, ce ne more sestaviti vlado. Samo zmaga lahko obrne krmilo Slovenije. Zmago pa je teba dobiti z glasovi volivcev. Zato potrebuje opozicija nov pristop k volivcu. Druge moznosti zal ne vidim.
Kraševka
Slovenski štor,
Jasno ste razložili politiko vladajočega razreda.
Profesionalnost levice je v tem, da zna dobro LAGATI, SPREVRAČATI in POTVARJATI dejstva, če jim resnica ne paše.
To je res tragedija Slovenije.
Ko bo sodstvo neutralno in bo med njimi MODROST - ala Petrič, Boštjan Zupančič, Jaklič, Trstenjak....... bodo vseeno šle stvari na bolje.
Dokler pa bo levica NEKAZNOVANO "šarila", se nič ne more spremeniti.
Kugy
Slovenski štor
Dobro si to napisal vendar menim, da nismo v casu Dilasa in da ni tako hudo.
Imamo državo, za silo demokratično in smo del EU.
Imamo tudi volitve. Prizadevanje opozicije v parlamentu, ki že do sedaj ne da dihati koaliciji ne da pričakovanih rezultatov. Če ne štejemo čas Demosa je bila na oblasi opozicija le en celoten mandat. Kar pomeni, da je pristop opozicje neučinkovit. Noben boj, napadanje, sovraštvo, agresija ne bo pridobil volivce. Večina volivcev ne spremlja tega dogajanja. Volivci volijo na osnovi emociji do kandidata, ki ga ustvarja javno mnenje še bolj pa na osnovi empatija do liderjev. Očitno potrebujejo naši volivci drugačen nagovor.
IgorP
kugy
Na vse tvoje zakaje ima odgovor le Janez Janša! Je začel mešati drek in to so vse njegovi produkti!! Naj za vedno izgine in se naj izoblikuje žlahtna desnica! To rabimo a brez njega, kameleona!!!!
Kugy
No če je zate mehek prehod v demokracijo , brez revolucije in nastanek države Slovenije DREK, potem verjamem, da ti gre JJ v nos. Današnjega JJ so pa ustvarili tebi podobni saj brez sovražnika mi živeti ni. Ne želi si novega sovražnika, saj tega dobro poznaš in nov bo nepredvidljiv. Žlahtna desnica bo pa nastala takrat ko boš ti in podobni skupaj s Kučanom prevzeli mesto desnice.
IgorP
kugy A bi Janez preživel politično, če ne bi neprestano razpihoval sovraštvo??? To je vprašanje!!!
Kugy
Najvišji politični organ države je sprejel dopolnilo zakona, zavedajoč se da je le to protiustavno. Kakšne so sankcije?
Zakaj ne odstopi predsednik parlamenta? Zakaj ne odstopi ministrer za pravosodje? Zakaj ne reagira predsednik države? Zakaj predsednik vlade ne odvzame mandat ministru za šolstvo ali pa sam odstopi
Zakaj ne odstopi presednik ustavnega sodišča? NIHČe NIČ.
Zakaj že imamo USTAVO ?
bonaparte
Sprejem te protiustavne novele in še marsičesa drugega, so posredno omogočili tudi mnogi verni ljudje, dobri katoličani.
In sicer z neudeležbo na volitvah. Jaz poznam nekaj takih katoličanov.
"Ne grem več na volitve, ker so levi in desni vsi isti..." večkrat slišim od kakega v župniji zelo aktivnega katoličana...
Pa so res vsi politiki isti? V isti koš metati NSi, SDS, pa Levico, pa SD...Ne čudim se da levi ekstremisti počnejo to, kar počnejo.
Za razliko od katoličanov, pa se podporniki trdih levičarjev ravnajo po načelu:" Ne, niso vsi politiki isti. kje pa. Naši levičarski politiki so v redu, odlični so..."
Alojzij Pezdir
Največji in ključen problem, ki se je pokazal po škandaloznem glasovanju o provladni večinski podpori Pikalovi ponovni protiustavni in diskriminatorni noveli o izvajanju obveznega programa devetletke, je, da v Sloveniji v resnici nimamo nobene prave in zaupanja vredne svobodnjaške (liberalne) stranke, ki bi si zaslužila svoje mesto v evropski združbi strank Alde. Naše samooklicane "liberalne" stranke iz te skupine (LMŠ, SMC, SAB) s svojo ideološko meglo in oblastniško prilagodljivostjo, servilnostjo ter pragmatiko so praviloma lahek plen ideološko in politično mnogo trdnejših, močnejših in mnogo militantnejših levih oz. levičarskih strank, kot sta Židanova SD in kot je njen skrajno totalitarni ter populistični "podmladek" Meščeve Levice.
Ob ideoloških temah, ki jih ideološki, doktrinarni, kadrovski in premoženjski dediči nekdanje totalitarne in monopolne KPS/ZKS v Židanovi SD ter Meščevi Levici oživljajo in medijsko postavljajo v ospredje vselej, kadar niso sposobni učinkovito odgovoriti na aktualna gospodarska, socialna in varnostna vprašanja v RS, si utrjujeta ideološko, politično, formalno in neformalno oblast v RS Židanova SD in Meščeva Levica ,ki si ob pomoči "spin doktorjev" z nekdaj eno-partijske FDV ter medijskih dreserjev javnega mnenja, večinoma prolevičarsko zdresiranih in ekserciranih na isti visoki partijski šoli nekdanjega režima, ideološko in politično podrejata vse preostale članice vladajoče koalicije, od Šarčeve lokalne kamniške LMŠ, preko Cerarjeve osute in razsute nekdaj vladajoče SMC, komaj zaznavne SAB Alenke Bratušek ter vse do eksotične stranke upokojencev Desus dosmrtnega prvaka ter teflonskega ministra za vlade vseh barv in vse resorje Karla Erjavca.
V resnici poteka v RS ter na plečih njenih skrajno potrpežljivih državljanov, davkoplačevalcev in volivcev še vedno elementarni družbeni spopad med, na eni strani,
- zagovorniki in privrženci zgodovinsko premaganega in poraženega partijskega enoumja, terorja ene ekskluzivne državne ideologije in religije (ateizma) ter sprevržene mitologije partijskega "novega razreda" v obliki selektivno izbranih in enostransko prenapihnjenih "svetih" izročil NOB in komunistične revolucije,
ter na drugi strani,
- med zagovorniki in privrženci univerzalnih civilizacijskih demokratičnih pravic in svoboščin, ki jih zagotavljajo veljavna Ustava RS in pravna zavezanost polnopravne članice EU vladavini prava ter doslednemu spoštovanju, uresničevanju in izvrševanju univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
V Sloveniji se, skratka, še vedno bije boj za elementarne ustavne pravice in svoboščine ter za demokracijo in "zmaga" protiustavnih ter protidemokratičnih političnih sil, ki so ponovno brutalno in prezirljivo "posilile" veljavno Ustavo RS ter državljane RS z najnovejšo Pikalovo protiustavno in diskriminatorno zakonsko novelo, je dokaz za to, da boj za ustavne pravice, vladavino prava ter univerzalne temeljne človekove pravice v Sloveniji še zdaleč ni končan, protiustavne, protidemokratične, protidomoljubne in protievropske politične sile pa še zdaleč niso demokratično in politično poražene ter družbeno marginalizirane.
Kraševka
Sarkazem, res je tako.
Moyses, pridružujem se vašemu mnenju.
RES BI BILO NUJNO, DA NAS SREČA PAMET,
Toda imeti moramo toliko KORAJŽE, da pameti ponudimo roko.
To srečanje se nam ponuja na vsakih volitvah, mi pa držimo roko v žepu in PAMET gre MIMO.
Že papež Woytila je dejal: "Korajža velja". Potruditi se bo treba pač za NOVI DEMOS, brez katerega ne bo demokracije.
Kugy
Moyses
Nalil si nam cistega vina. Vendar upanje ostaja. Svet se vrti naprej.
MEFISTO
Takoj o sprejetju škandalozne novele ZOFVi so pri Tromostovju potegnili iz Ljubljanice utopljenca, priseljenega LGBT-ovca. Pri njem so našli tole poslovilno sporočilo:
"Mene voli Nevidni, a ja ateista neču,
za uzoritog katolika dzi nu nje ja-ja umret ču!"
mozetic22.mm
Vse je en sam blef. V glavah Slovencev, še posebej katolikov, je še vedno socializem enakih želodcov. Samo komunisti vedo, da temu ni tako, saj so nas dolgo farbali, sami pa živeli v svojem svetu. In še vedno nas farbajo. Mi pa? Mi jih volimo. Seveda enkrat v podobi JJ, enkrat v podobi MC, enkrat v podobi Š (niti ne vem, kako je premieru ime). In tako naprej. Naši cerkveni predstojniki jih blagoslavljajo. Jim omogočijo celo papežev blagoslov. Verniki pa smo dobri le za pušco. Napisal bi rad, Bog nam pomagaj. Pa ne bom, ker vem, da nam ne more pogati. A ne zato, ker ne bi mogel ali hotel. Obupal je nad našo neumnostjo. Že neštetokrat nam je ponudil svojo roko, a smo jo iz nevednosti ali arogantnosti zavrnili. In na koncu. Nič ne pomaga jokati in jamrati. Na volitve je treba iti in voliti je treba z glavo. Če pa večina Slovencev želi socializem, ali če potuhnjeno nanj pristaja, potem imamo točno to, kar želimo. Če komu ni všeč, lahko izbere kaj boljšega. Mi se svojega komunizma - socializma ne bomi odrekli. Saj smo se ja za to borili!! A ne?! In kako lahko pričakujete od komunistov - levičarjev, da bodo spoštovali odločbe sodišč, če niso skladne z njihovo ideologijo!? Saj jim je dal jasna navodila njihov vzornik, veliki diktator T, da to ne gre tako ( ja ne poštujem ovaj sud). Torej, kaj se razburjate! Izvolili ste jih. Imamo za premiera ministranta in bralca beril. Papež ga je blagoslovil. Dragi katoliki, koliko od vas se je rokovala in klanjalo papežu! Še do pomožnega škofa ne pridete. Torej. Molite za našega premiera, da ga vendar sreča pamet. Še bolje bi bilo, da bi molili, da nas sreča pamet. Se opravičujem. To je napisano v slabi volji, a brez kakršnegakoli namena žaljenja. Sem pač razočaran nad tem, kar smo naredili v naši Sloveniji. Od odstavitve prve demosove vlade je šlo vse samo navzdol. Pa brez zamere!
MEFISTO
Ja, kaj ste pa pričakovali od 12,6 pricentnega Šarca, ki še solidne srednje šole nima, in od izrazito ideološke koalicije, ki je vodena iz centra izven legalnih vzvodov oblasti.
Še krščanski demokrat dzi nu nje ja, ki se podpisuje tudi kot Nevidni ter še s kakim drugim imenom, je nezadovoljen in bi spremenil ustavo ter tako za vse večne čase po Kristusu opravil z zasebnim šolstvom, ki mu povzroča večje bolečine kot sol na odprti rani.
Kraševka
Nevidni 14,14
Velika laž je, kar pišeš, da se je Cerkev pritihotapila v šolo.
Še vedno je tako, kot je bilo zakoličeno leta 1945, zato lahko povsem mirno spiš.
V mojem otroštvu smo v šoli vsak dan pozdravili: "Za domovino, s Titom naprej" ! In še vedno je približno tako, le da ni jutranjega pozdrava Titu. Titov učenec, Kučanov zet, Štrukelj še vedno drži ŠOLSTVO trdno v svojih rokah.
To, kar gornji prispevek pravi, pa je problem, da ne spoštujemo odločbe ustavnega sodišča.
Državi ni potrebno finansirati STAVBE v katerih imajo privatne šole POUK. Država je dolžna finansirati samo DRŽAVNE učne programe - in to v taki meri, kot na osnovnih šolah. Saj te programe je predpisala država in jih tudi finansira ter kontrolira, po zakonu za vse enako. Vse državne (javne) šole imajo tako pouk, kot podaljšano bivanje, kar je razumljivo, da se vse plačuje z davkoplačevalskim denarjem.
Levo-leva vlada je dolžna gledati na vse ŠOLE ENAKO, če imajo enak program.
Verouka pa država, ne Titova in ne SLOVENSKA, še nikoli ni plačevala. To plačujejo starši, pa naj se odvija v bilo katerih prostorih, sigurno pa ne v državnih. V privat prostorih pa lahko ima vsak v svoji hiši tudi KRIŽ. Levica pa si dovoli na javnih prostorih, ki jih vsi vzdržujemo, mahati z rdečo zvezdo.
Nevidni, narobe si razlagate vašo absolutno svobodo, ko z dejanji kršite in branite svoibodu drugih državljanov. To je pa daleč od demokracije !
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.