Odbor za reparacije v San Franciscu je konec januarja mestnemu vodstvu predstavil svoje predloge za vpeljavo reparacij. Po skupinskem posvetovanju so prišli do rešitve: 5 milijonov dolarjev na temnopoltega posameznika. Predvideli so tudi oprostitev dolgov.
O višini zneska, ki ga je mestni nadzorni svet februarja glede na proračun označil za nerealističnega, je predsednik odbora za reparacije komentiral, da številka pač ni izšla iz »matematične formule«, temveč iz »popotovanja« (preudarjanja) svetovalne skupine.
Ideja reparacij zaobjema neke vrste kompenzacijo temnopoltim prebivalcem za desetletja diskriminacije. Splošno se nanaša na posledice suženjstva in politike segregacije.
Čeprav ni bilo suženjstvo v San Franciscu nikoli zakonito, zagovorniki reparacij menijo, da je mesto več desetletij izvajalo rasistične politike, ki so ekonomsko škodovale temnopoltim.
Ekonomska in ideološka vprašanja o nekaterih predlogih reparacije
»Želim si, da bi v San Franciscu imeli toliko denarja, ampak če želimo ohraniti storitve, ki jih imamo danes, ga nimamo,« je pojasnila mestna svetnica Hillary Ronen za The San Francisco Chronicle.
Mestni svetnik Shamann Walton je časopisu povedal, da so nekateri za pomoč pri financiranju reparacij predlagali začasno preklicani davek na konopljo, ki je v San Franciscu legalna. Toda omenjeni davek naj ne bi niti približno pokril takšnih stroškov.
Odbor je kot pogoje za prejem kompenzacije poleg polnoletnosti in afro-ameriške identitete navedel izpolnjevanje vsaj dveh od osmih dodatnih kriterijev, na primer prebivanje v San Franciscu vsaj 13 let ali pa, da so (bili) zaprti zaradi »porazne vojne proti drogam« oziroma so neposredni naslednik osebe, ki je to bila.
Zvezna država Kalifornija, katere del je San Francisco, je že leta 2020 vzpostavila 9-člansko Delovno skupino za reparacije. Kalifornijska različica reparacij naj bi poleg finančne kompenzacije razmišljala še o 13 področjih stanovanjske politike, izobraževanja in javne varnosti.
Več lokalnih vlad v ZDA ima podobne komisije za reparacije, na primer v zveznih državah Illinois in Minnesota. Mesto Evanston v Illinoisu se je projekta reparacij lotilo stanovanjske politike za temnopolte, ki so ga delno financirali z davki iz poslov s konopljo.
#ARPDaily: Inspired by @RobinSimmons888 of @FirstRepairOrg’s work on local #reparations in Evanston, Il where for the first time in history a tax-funded reparations bill for Black Americans was passed. @CornellWBrooks @Kennedy_School @harvard_trotter pic.twitter.com/uuQebmA3n9
— Harvard Anti-Racism Policy Journal (@HarvardARPJ) March 8, 2023
Po podatkih Univerze v Massachusettsu je v letu 2021 reparacijam v obliki denarne kompenzacije nasprotovalo 62 % Američanov, 38 % pa jih je idejo podpiralo. Na splošno naj bi podpora rasla.
Poleg proračuna nasprotniki idejam reparacije postavljajo tudi ideološka ali moralna vprašanja. Temnopolti ameriški ekonomist in politični mislec Thomas Sowell je nekoč v razmislek pristavil, da je bilo v severni Afriki zasužnjenih veliko več belcev od Afričanov, zasužnjenih v 13 kolonijah v ZDA.
Pogost protiargument takšnim reparacijam je sicer dejstvo, da nihče trenutno živ ni bil neposredno vpleten v suženjstvo, kar dodatno otežuje določanje ustrezne ekonomske vrednosti »poprave« posledic suženjstva.
San Francisco se sicer sooča s problemom zasvojenosti. Nekateri ocenjujejo, da gre med drugim kriviti »prebujensko« politiko do drog. Prebivalec in nekdanji odvisnik je za NY Post komentiral, da se je javna uporaba drog normalizirala do te stopnje, da so pločniki ponekod polni ljudi, ki se zadevajo in potem nezavestni ležijo na tleh.
Zadnje čase je na udaru fentanil. Mnogo preprodajalcev fentanila je temnopoltih migrantov iz Hondurasa, nekateri pa so zaradi visokega števila predoziranj predlagali zaostrovanje politik do drog prek prekinitve zaščite priseljencem, ki ga preprodajajo. O tem je mestni svetnik Walton izjavil, da »ljudje norijo glede fentanila zato, ker smo priča umiranju več belcev zaradi teh drog. Kje zaboga so bili, ko so bile moje matere in stare matere na kreku?«
Primer Scott Adams ali shizofreno razumevanje (anti)rasizma
Scott Adams, 65-letni risar in avtor priljubljenega stripa Dilbert, je zaradi sporne izjave o »neizboljšljivih« odnosih med belci in črnci izgubil pogodbo z več časopisi, ki so objavljali njegove stripe.
Odzval se je na javnomnenjsko raziskavo Rasmusen Polls, po kateri naj bi se 72 % Američanov strinjalo s trditvijo »v redu je biti belec«, od tega 53 % temnopoltih. 26 % črncev se z izjavo ni strinjalo, ostali pa niso bili prepričani. »Če skoraj polovica vseh temnopoltih ni sprijaznjena z belci … je to sovražna skupina. /…/ In z njimi nočem imeti nobenega opravka,« je komentiral Adams.
26-odstotno neodobravanje bi lahko pojasnili tudi s konotacijo, ki jo ima ta izjava v medijih: med drugim nasprotovanja »antirasizmu«. Temnopolti posameznik lahko zdravorazumsko predpostavlja, da je antirasizem preprosto nasprotovanje rasizmu, ne pa, da gre za njegovo novodobno, prebujensko različico.
Tako lahko prebujenci na univerzah pišejo o »antirasistični« ideji, da temnopolti potrebujejo (varne) »prostore brez belcev«, kot je bil to tudi naslov besedila, ki ga je objavila uradna stran mesta Cambridge v Massachusettsu.
Hkrati pa se navadni temnopolti ljudje na ulici, ko so o tem vprašani, čudijo nad rasizmom ideje:
#maine #mepolitics #crt
This is happening in Maine too. @TheMaineWire recently exposed Portland.We've seen what "Critical Gender Theory" looks like.
I challenge any Maine leftoid to explain why we need segregation. pic.twitter.com/CWD3TwIqHL
— TheUnquirer (@unquirer) March 6, 2023
Zato je na mestu vprašanje, ali gre v ZDA za rasno sovražnost kot tako ali za napetosti med nasprotniki in zagovorniki idej prebujenskega antirasizma, ki v nekaterih ozirih spominja na svoje izrecno nasprotje. Nekateri namreč ocenjujejo, da v ameriški družbi povzroča alienacijo.
Celo temnopolti profesor Vincent Lloyd, ki se ukvarja z antirasističnimi politikami in predava o rasni pravičnosti, je februarja objavil prispevek za Compact Magazine o tem, da so novi antirasisti postali preveč radikalni in dogmatični.
Kasneje je v intervjuju za The Atlantic komentiral, da mladi aktivisti pogosto sanjajo o svetu brez dominacije, a pri tem zahtevajo več birokracije in ideološkega nadzora.
Ta predlog je še eden od načinov napačnega reševanja težav. Nasploh imajo ZDA slab dostop do zdravstvenih storitev in tudi do šolstva. Na tem področju lahko kaj naredijo. Se bojim, da ta miselnost vdira tudi k nam, vsi bi delili denar, delal pa ne bi nihče. Prebujenci so naredili že dovolj škode.
Zanimiv članek!
Saj so ti Amerikanci še bolj prismojeni kot mi Slovenci. Pri nas dajemo odškodnine lažnim izbrisancem, ki to nikoli niso bili, v Ameriki pa naj bi jih dajali črncem, ki že 6 generacij niso več sužnji. Poleg tega naj bi bili do odškodnine upravičeni zaradi “rasizma”. Ali je ta rasizem mogoče uzakonjen? Seveda ne. Samo početje pa prav hujska k spopadu med belci in črnci in kolikor poznam levičarje, ki za tem stojijo, je ravno to namen takšnih predlogov.
Torej tudi v Ameriki niso problem rasizem, neenakopravnost ali kaj podobnega, temveč le in že spet levičarji. Podivjani levičarji bodo očitno svet spravili v nesrečo, v kolikor se jih ne odstrani.
To kar počno Levičarji v Ameriki, da bi delili milijone, je prav bedno in s takim hujskanjem mislijo, da bodo dobili ČRNSKE glasove. To je čista KORUPCIJA…
Tudi v Sloveniji bi lahko vložili zahtevek, da DRŽAVA vsem KMETOM ki so sedaj starejši od 75 let, plača ODŠKODNINO, ker kmetom Titova Jugoslavija ni dajala OTROŠKEGA DODATKA.
V naši družini smo bili 3 otroci, oče je delal, toda imeli smo manjšo kmetijo, na kateri smo mi delali, medtem ko so drugi po službi lahko pohajkovali. Čeprav je bila kmetija majhna, je bilo dovolj, da nismo NIKOLI dobili OTROŠKEGA DODATKA.
Kaj pravijo naši Levičarji, ki zagovarjajo KOMUNIZEM in slavijo Tita?
V Komunizmu sploh nismo bili vsi enaki.
In tudi GOLOBIZEM dela VELIKE razlike med ljudmi.
Več kot “prismojeni” so vsakršni anarho levičarji, pa naj bodo to Slovenci, beli Američani, ali Afroameričani. Nobenemu Afroameričanu ne pripadajo nikakršne reparacije. Pred več sto leti so jih beli trgovci na obalah Afrike kupili od Arabskih trgovcev s sužnji, ali pa od črnih plemenskih poglavarjev. Zasužnjili so jih namreč prav oni in ne beli trgovci. Še več kot v Ameriko so Arabci odgnali afriških sužnjev v severno Afriko in Arabijo. Takrat je po tem slovela Bagdadska tržnica, kjer so prodajali tudi Evropejce vključno Slovence, ki so jih ugrabili ob Turki ob svojem vdiranju v JV In srednjo Evropo. Ko se Golob že toliko ukvarja z BiH lahko terja reparacije od Turčije oz natančneje, od Bosne. Kdor le malce bolj pozna zgodovino ve, da vdore na ozemlje sedanje Slovenije niso izvajali Turki iz Anatolije temveč muslimani iz Bosne, ki je takrat bila v sestavu Turškega imperija.
Vsakršne reparacije na podlagi vsakršnih krivic v oddaljeni preteklosti so absurdne, pa naj gre za Afričane , ali Evropejce.
Zakaj pa recimo Slovenija ne bi zahtevala od Turčije kot pravnega naslednika otomanskega imperija odškodnino za vse turške vpade v štirinajstem in petnajstem stoletju? V tem času je ocenjeno, da se je v sužnost odpeljalo cca. 200.000 prebivalcev takratnih dežel, ki sedaj, sicer v manjšem obsegu, tvorijo Slovenijo. Bi lahko zahtevali samo 10k evrov po glavi in bi imeli za kar lep čas rešeno pokojninsko blagajno ali zdravstvo. Ampak se pojavi vprašanje: kdo je tu nor?
Cilj politike prebujenstva je ustvarjati delitve v družbi in spodbujati rasno sovraštvo.
Razdvajaj in vladaj!
Ameriško prebujenstvo že pljuska tudi v Evropo, kar pomeni, da bomo v prihodnosti tudi v Evropi soočeni z enakimi zahtevami.
Morda pa bo Golob ob svojem intenzivnem lobiranju za BiH, enake zahteve postavil v Sarajevu. V današnjo Slovenijo namreč nikoli niso vdirali pravi Turki iz Anatolije temveč muslimani slovanskega porekla iz Bosne, pogosto svojevoljno brez ukaza ali, celo brez vednosti turškega sultana.
Kakršnakoli primerjava z našimi prebujenci in pre(iz)brisanimi je zgolj naključna in ni zlonamerna.
Babilonski stolp še kar rase! Ko se bo začel rušiti, bo tekla kri, belcev in črncev.
Na tak način kot je opisano v članku, se lotevajo reševanja problemov tisti, ki nimajo pojma o življenju in kdo človek sploh je.
Po drugi strani pa mogočnežem ustreza, da je na ulicah mest kaos. Tam se lahko vlada.