47 podpisov za Jožefa Horvata, Šarčevi odhajajo na predčasni protestni dopust

Foto: Twitter, NSi.si, dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Obeta se menjava na čelu predsednika državnega zbora. Vladna koalicija je zbrala 47 podpisov pod predlogom za izglasovanje poslanca NSi Jožefa Horvata za predsednika državnega zbora. Jutri jih bodo dostavili Igorju Zorčiču in mu ponudili možnost častnega umika. Če tega ne bo, bomo v državnem zboru gledali ponovitev glasovanja o Zorčičevi odstavitvi. 

Medtem je leva opozicija na kolegiju predsednika državnega zbora tudi v tretje neuspešna pri vztrajanju o prerazporeditvi mest v parlamentarnih odborih na način, da bi, skupaj z nepovezanimi poslanci, sama prevzela večino. V glasovanju o predlogu skupine nepovezanih poslancev ponovno niso zbrali dovolj glasov, kar pomeni, da ti ostajajo brez mest v odborih DZ. 

Dejstvo, da vladna koalicija ohranja parlamentarno večino tudi v odborih predsednika stranke z največ opozicijskimi poslanci, Marjana Šarca moti tako zelo, da bodo poslanci njegove stranke do nadaljnjega, z nekaj izjemami, obstruirali delo državnega zbora. Šarec namreč meni, da bi to večino morala imeti opozicija, a že tretje glasovanje na kolegiju predsednika državnega zbora pritrjuje temu, da je opozicija - pač opozicija, saj če bi imela večino, to ne bi bila, pišemo v komentarju. 

Poslanci ostalih parlamentarnih strank bodo z delom nadaljevali.

Opozicija štirih strank KUL-a in štirih nepovezanih poslancev na kolegiju predsednika državnega zbora že v tretje ni dobila večine za predlog, po katerem bi opozicija pridobila večino v delovnih telesih državnega zbora. Mesta, ki prinašajo večino in zdaj pripadajo predvsem SMC-ju, bi namreč zasedli "odpadniški" člani nove poslanske skupine nepovezanih poslancev. Prav tako niso zbrali dovolj glasov, da bi razveljavili terminski plan dela državnega zbora za mesec maj.

Poslanci opozicije v vsem tem vidijo protiustavno ravnanje parlamentarne večine. Zaradi tega so se v Listi Marjana Šarca odločili, da v prihodnje obstruirajo delo državnega zbora, razen v tistem delu, ki opoziciji omogoča, da zamenjajo vlado (konstruktivna nezaupnica, interpelacije, delovanje preiskovalnih komisij). To pomeni, da tako v delovnih telesih kot na zasedanju državnega zbora 14 poslancev Šarčeve stranke ne bo sodelovalo.

V drugih strankah se "protestnemu dopustu" poslancev LMŠ-ja ne bodo pridružili, saj menijo, da gre za "strateško napako", ki gre na roko koalicijski večini, kot se je izrazil poslanec Levice Matej Tašner Vatovec.

"V Levici menimo, da je bojkot dela državnega zbora neodgovoren, oziroma nekaj, kar gre predvsem v korist koaliciji, zato vztrajamo predvsem, da nasprotujemo napačnim vladnim politikam, kot je demografski sklad, zakon o debirokratizaciji, izjemno sporni davčni reformi ..." Kot je dejal Vatovec, imajo upanje, da pri nekaterih zadevah pridobijo glasove nekoalicijskih poslancev (DeSUS, SNS, manjšinjca), tako kot jim je denimo uspelo zrušiti zakon, ki je urejal združevanje agencij. "Razmerje med koalicijo in opozicijo je tako trhlo, da še kakšno stvar dosežemo in blokada parlamenta je s tega vidika strateško napačna."

Podobno razmišljajo tudi v SD-ju in SAB-u.

Predstavnica nepovezanih poslancev Janja Sluga je dejala, da je med odmorom seje sedela z vodjo poslancev svoje nekdanje stranke Gregorjem Peričem, vendar od njega ni dobila nikakršne opredelitve tako glede sklepa, ki so ga predlagali nepovezani poslanci, niti do predloga poslanske skupine DeSUS, prav tako ta ni ponudil svojega predloga. "Tu se pokaže namen, da bi pri 30 točkah, ki so na dnevnem redu majskega zasedanja državnega zbora, koalicija na delovnih telesih izglasovala predloge, ki so za to državo škodljivi," meni Sluga in dodaja, da v prihodnje vendarle pričakujejo protipredlog SMC-ja, ki bi jim omogočil sodelovanje v delovnih telesih

"Zgodil se je nov udarec na demokracijo, ker štirje poslanci ne morejo po svoji vesti na odborih glasovati, ker niso člani delovnih teles. Socialni demokrati se bomo skušali na vsebinski ravni boriti naprej, kazati na nepravilnosti, ki jih želi vladna koalicija skozi proceduro spraviti skozi državni zbor, četudi ima več glasov, kot si jih na nek način zasluži," pa je situacijo komentiral vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Na vprašanje o obstrukciji je dejal, da bi tudi sam najraje šel domov in kar tam ostal. "A ne vem, če imamo ta privilegij, da ne povemo ljudem, kar se dogaja na vsebinskem delu," je dodal. 

47 podpisov bo predočenih Igorju Zorčiču


Medtem pa je vladna koalicija zbrala 47 glasov podpore pod predlog, da predsednik državnega zbora RS postane vodja poslancev Nove Slovenije Jožef Horvat. Jutri naj bi jih dostavili Zorčiču, ki je do zdaj na tem mestu vztrajal, četudi je koalicijske vrste zapustil. Ponudili mu bodo možnost častnega umika, sicer bodo sproženi postopki za njegovo razrešitev.



https://twitter.com/KajaKobetic/status/1389590828683825153
KOMENTAR: Uredništvo
Šarcu ni jasno, da če bi imel večino, ne bi bil opozicija
Že nekaj tednov imamo v državnem zboru neobičajno situacijo, v kateri sta dve sprti strani vsaka na svojih okopih, zahteva tiste, ki ima manj glasov, pa je, da bi v bistvu imela več glasov. In to, da dobi več glasov, pričakuje, da bodo izglasovali tisti, ki dejansko imajo več glasov. Sliši se zmedeno, zapleteno in bizarno. A ne moremo mimo tega, da je razumevanje koalicijsko:opozicijskih razmerij pri nekaterih politikih, predvsem tistih iz strank brez politične tradicije, milo rečeno, čudno. Če Marjan Šarec pričakuje, da bi mu parlamentarna večina morala izglasovati predlog, s katerim bi njegova, opozicijska stran, v odborih dobila večino, čeprav ravno glasovanje o tem kaže, da je v resnici nima, potem mu kakšna lekcija iz delovanja parlamentarne demokracije ne bi škodila. Če bi namreč to večino, ki jo zahteva, imel, se ne bi imenoval "opozicija", temveč "koalicija" in bi še vedno zasedal oblast. Po drugi strani pa, čeprav je povsem legalno, bi bilo demokratično-higienično tudi, da skupina nepovezanih poslancev dobi svoja mesta v odborih. A ne na način, kot to dela sedaj - torej rine z glavo skozi zid s predlogom, ki je za večino nesprejemljiv. Lekcija o odločanju večine v demokraciji traja že tri kolegije, a slej ko prej jo bodo morali osvojiti in ugotoviti, da bodo - ker večine pač nimajo - morali s parlamentarno večino pač izpogajati kompromisni predlog. Pri tem pa bo večina popuščanja potrebnega na njihovi strani - ker pač nimajo večine in so odvisni od njene dobre volje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike