Nova predsednica britanske vlade. Načrt za gospodarstvo je jasen, vizija za prihodnost britanske družbe pa ostaja neznanka

Privzeta profilna slika
Izidor Benedičič
vir: Twitter @trussliz


V ponedeljek je Liz Truss še uradno postala nova predsednica britanske vlade. Svojo podporo ji je namenilo 57 % članov konservativne stranke. Do zmage je prijadrala razmeroma gladko, na krilih hladnokrvnih in samozavestnih nastopov, ob podpori več vidnih članov stranke in z velikopoteznimi obljubami o nižanju davkov. In seveda z uspešnim igranjem vloge Marka Antonija, nasproti Brutu, Rishiju Sunaku, ki je v očeh mnogih konservativcev glavni krivec za Johnsonov padec.

Četudi je bila na zunaj do konca zvesta Johnsonovi vladi, je v svoji kampanji stavila predvsem na spremembe. Njen načrt je jasen: po bolj “sredinskem” času Borisa Johnsona je napočil čas za vrnitev h konservativnim vrednotam, kot je nakazala v svojem govoru ob zmagi.

Seveda konservativnim vrednotam po britansko, da ne bo pomote. Njen načrt za gospodarstvo je zelo jasen, njena vizija za prihodnost britanske družbe pa ostaja neznanka. Razen nekaj osamljenih kritik “woke” ideologije in ostrega stališča do ilegalnega priseljevanja o družbenih temah zelo malo govori. Trussova predvsem obljublja nizke davke. Obetajo se številne davčne olajšave za podjetja, ne izključuje niti zniževanja DDV.  Še največji neposredni udarec za državni proračun bo verjetno preklic aprilske odločitve vlade, da poviša socialni prispevek (ang National insurance, v grobem gre za davek, namenjen za zdravstveno in pokojninsko blagajno).
Njen načrt za gospodarstvo je zelo jasen, njena vizija za prihodnost britanske družbe pa ostaja neznanka.

Namesto državnih injekcij denarja obljublja pospeševanje gospodarskega razvoja z davčnimi olajšavami, krčenjem birokracije in omejevanjem državnega vmešavanja v trg. Ključen premik utegne biti premik vladne strategije na področju energije: napoveduje se večje vlaganje v jedrsko energijo in odprtje možnosti za hidravlično lomljenje. To bi utegnilo pomeniti preporod britanske naftne industrije in večjo energetsko neodvisnost - toda malo verjetno je, da bo Trussova do naslednjih volitev videla sadove takšne politike.

Če so obljube o nizkih davkih in prostem trgu privlačne za (praviloma premožnejše) člane konservativne stranke, pa je za večino volivcev glavna težava visoka inflacija in astronomske cene energentov. Napoveduje se, da se bodo cene plina in elektrike za gospodinjstva oktobra dvignile za 80 %, kar bo nesorazmerno prizadelo predvsem revnejša območja na severu Anglije in v Walesu. Cene energentov za poslovne namene trenutno niso regulirane in so se v preteklem letu več kot potrojile. Za mnoga manjša podjetja, ki so komaj preživela protiepidemske ukrepe, bodo nadaljnje podražitve lahko usodne.

Videti je, da se Liz Truss nevarnosti visokih cen dobro zaveda. Kljub svojemu skorajda libertarnemu programu je takoj po svoji izvolitvi napovedala zamrznitev cen energentov, za kar bo po nekaterih ocenah potrebno kar 170 milijard funtov. Zaradi tako velikega posega države v gospodarstvo je že požela ostre kritike iz vrst konservativcev, a je to gotovo ne bo ustavilo. Do naslednjih volitev sta le dve leti, zato se ji mudi ustvariti vtis, da se uspešno spopada z gospodarsko krizo.
Kot bivša zunanja ministrica bo gotovo poskrbela, da britanska javnost ne bo pozabila na rusko invazijo.

Posebnih zunanjepolitičnih premikov od Trussove ni pričakovati. Kot bivša zunanja ministrica bo gotovo poskrbela, da britanska javnost ne bo pozabila na rusko invazijo. V nasprotju z ZDA je rusofilstvo v Združenem kraljestvu v domeni skrajne levice in vojaška pomoč Ukrajini še vedno uživa podporo med Britanci.

Trussova ima za čim glasnejše rožljanje z orožjem še en razlog: to je morda ena od zadnjih možnosti, da pobere politične sadove brexita. Evropska zveza je zahvaljujoč odvisnosti Nemčije od ruskega plina neenotna in nesposobna odločnega odpora proti ruskemu izsiljevanju. Če ji uspe pokazati, da je Združeno kraljestvo pomemben igralec na svetovnem parketu, medtem ko je Evropska zveza šibka in počasna, lahko na naslednjih volitvah zaigra na strune patriotizma in si pridobi podporo evroskeptikov.

Vroče pa lahko postane na Irskem, kjer unionisti že od maja preprečujejo oblikovanje lokalne vlade. Od vlade v Londonu zahtevajo spremembo severnoirskega sporazuma, ki ga vidijo kot grožnjo edinosti Združenega kraljestva. V Bruslju se o tem ne želijo več pogajati, Trussova pa je v preteklosti že nakazala, da je spremembam sporazuma naklonjena. Na kratki rok sicer ni verjetno, da bo izzvala diplomatski spor. Če pa bo Združeno kraljestvo pred Evropo prebrodilo energetsko krizo, se utegne stališče britanske vlade hitro zaostriti.
Njena glavna naloga je prepričati volivce in svoje poslance, da ima vajeti trdno v rokah in da se uspešno spopada s krizo.

S svojimi prvimi potezami se je Liz Truss izkazala za pragmatično političarko. Še pred tednom dni je nasprotovala vladnim posegom v gospodarstvo, danes obljublja milijarde funtov. Tovrstni pragmatizem torijce ohranja na oblasti že zadnjih 12 let. Zato ni pametno preresno jemati njenih obljub v preteklih dveh mesecih. Njena glavna naloga je prepričati volivce in svoje poslance, da ima vajeti trdno v rokah in da se uspešno spopada s krizo. Do volitev sta namreč le dve leti - in tedaj bo na kocki ne le zmaga, temveč tudi njena politična kariera.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023