27 let kasneje: Slovenci živimo mnogo bolje kot v SFRJ, a naša gospodinjstva po blaginji na repu evropskega povprečja

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je dan državnosti, a mnogi ga ne praznujejo več s tistim veseljem in zanosom, ki sta narod prevevala ob propadu socialistične Jugoslavije in ustanovitvi samostojne ter neodvisne slovenske države.

Razočaranje se prepleta z občutkom, da smo takrat živeli bolje, čeprav slednje zanikajo tako vse statistike kot tudi realna situacija. 

A čeprav za večino materialnih dobrin danes delamo od tri do štirikrat krajši čas kot v socializmu, dejstvo ostaja, da slovenska gospodinjstva v primerjavi z drugimi članicami EU po blaginji vse bolj zaostajajo. V letu 2017 smo se po tem merilu uvrstili na rep evropskega povprečja. Ob Češki nas prehitevajo že druge nekdanje socialistične države kot sta Estonija in Litva.

Slovenci vsaj v materialnem smislu danes živimo mnogo bolje kot smo kadarkoli v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Ne samo nostalgični spomini na švercanje kavbojk, kave, pralnega praška in banan iz osovraženega kapitalističnega zahoda, to dokazujejo tudi uradne statistike.

Statistični urad je tako objavil podatke, da za osnovne življenjske dobrine (kavo, kruh, meso, sladkor, olje ...) dane delamo trikrat do štirikrat manj časa, kot smo to pred osamosvojitvijo. Podobno velja tudi za avtomobil nižjega srednjega razreda. Za nov osebni avto Renault Clio tako danes delamo pol manj časa kot smo leta 1991.


Vseeno nismo, kjer bi lahko bili ...


V okviru evropske unije pa materialno blaginjo gospodinjstev Eurostat meri z dejansko individualno potrošnjo (DIP).

Dejanska individualna potrošnja (DIP) je merilo za materialno blaginjo gospodinjstev. Nanaša se na vso blago in storitve, ki jih gospodinjstva kupijo in trošijo, kot tudi storitve neprofitnih institucij in vlad, ki so namenjene osebni potrošnji, kot so zdravstvo in izobraževanje. V primerjavi z BDP-jem je bolj primerno za primerjavo relativne blaginje potrošnikov v različnih državah.


Sodeč po ocenah iz leta 2017, je v EU-ju po različnih članicah DIP po standardih kupne moči nihal med 55 in 130 %.

Razlike v BDP-ju na prebivalca so med članicami še večje: v Bolgariji znaša manj kot DIP, zgolj 49 %, medtem ko je v Luksemburgu izrazito višje, kar 253 % evropskega povprečja. Slovenski BDP za leto 2017 znaša 85 % evropskega povprečja.

Dejanska individualna potrošnja na prebivalca po standardih kupne moči leta 2017. Vir: Eurostat

Slovenija na repu povprečja


Deset članic ima nadpovprečen DIP na prebivalca. Najvišji je v Luksemburgu, kar 130 %, sledita mu Nemčija in Avstrija s 120 %, ter Velika Britanija, Finska, Belgija, Danska, Nizozemska, Francija in Švedska, ki so nadpovprečne za 9-14 %. Izven EU-ja se lahko s svojimi rezultati primerjajo z Norveško, Švico in Islandijo.

Dvanajst članic se uvršča v evropsko povprečje. Najbolje v tej skupini se godi Italiji, Irski in Cipru, ki imajo DIP na prebivalca nad 90 %. Sledijo jim Španija, Litva, Portugalska in Češka. Najnižje v tej skupini pa se uvrščajo Malta, Grčija, Poljska, Slovaška in Slovenija, slednja s 77 % DIP na prebivalca.

Češka je Slovenijo na lestvici DIP prehitela za 3 %, Litva za 11 %.



Če gledamo BDP na prebivalca, Litva za Slovenijo sicer zaostaja za 7 %, nas je pa zato za 3 % prehitela Češka.

BDP na prebivalca v letu 2017 glede na povprečje EU-28


Po BDP na prebivalca je tako Slovenija na 16. mestu med 28 državami EU, po standardu DIP pa zgolj na 20 mestu med 28 državami.

Za Slovenijo sicer velja, da se je po DIP in v BDP na prebivalca do leta 2008 vztrajno približevala evropskemu povprečju, saj je tedaj že dosegla 80 % DIP, po kriznem letu pa se je začel zniževati, za razliko od DIP-a drugih nekdanjih socialističnih držav.

Šest članic po DIP-u močno podpovprečnih


Šest EU članic pa ima podpovprečen DIP na prebivalca, ki je od povprečja nižji za več kot tretjino.

Estonia, Latvija in Romunija se v tej kategoriji uvrščajo na najvišja mesta, sledita jim Madžarska in Hrvaška. Bolgarija se nahaja na dnu lestvice s 55 % DIP na prebivalca, ki se lahko izven EU primerja z DIP-om Črne Gore (57 %).

DIP dolgoročnih kandidatk za vstop v Evropsko unijo; Srbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Albanije se nahaja več kot 50 % pod evropskim povprečjem.

Ste prebrali članek?

V zadnjem letu dni ste petmilijonkrat odprli in prebrali naše strani. Za delovanje Domovine ne potrebujemo 5 milijonov evrov, niti 500 tisoč, niti 50 tisočakov. Za tekoče leto potrebujemo zgolj pol te vsote.

Manjka nam še nekaj tisoč evrov. Vsako nakazilo šteje, prosimo prispevajte
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30